blog / 3. julija 2023

Bi šli na kavo? Dobimo se v kavarni v mestu!

Črna kot pekel, močna kot smrt in sladka kot ljubezen. Tako so kavo na začetku opisovali nezaupljivi Evropejci, ki so bili prepričani, da jih bo poživljajoči napitek uničil, ker je prihajal iz nekrščanskega sveta. S svojo aromatičnostjo in nadihom mističnosti pa je kava ljudi kmalu osvojila, se usidrala med njihove vsakodnevne navade in družabno življenje in (p)ostala eden najbolj priljubljenih napitkov na svetu.

Tudi na Slovenskem so se nad kavo navdušili številni, tako bogati kot revni, in kmalu so začele tudi pri nas začele delovati kavarne. Če ste tudi vi med zapriseženimi kavopivci, se morda sprašujete, kje vse lahko kavo spijete v naših zgodovinskih mestih. To vam razkrijejo spodnje vrstice, med katerimi najdete tudi kar nekaj namigov za okušanje drugačne kave, v izjemnem ambientu kavarn starih mestnih središč.

Univerze za učenjake

K nam je kava prišla precej zgodaj, v 17. stoletju, ko so jo v Padovi spoznali in domov prinesli kranjski študentje, ki so tam študirali, pove eden naših največjih poznavalcev zgodovine kave pri nas, antropolog dr. Božidar Jezernik, tudi avtor knjige Kava: Čarobni napoj. Ste vedeli, da so kavo v tistih časih kupovali v lekarnah, pogosto na recept, in da je Valvasor zapisal opozorilo, da bodo Kranjci izumrli, ker popijejo preveč kave in čaja? Kljub naraščajoči priljubljenosti je še kar nekaj časa veljala za kulturni tujek pri nas, zato je med uveljavljenimi slovenskimi ljudskimi pijačami, kot sta jabolčnik ali vino, ki so jih dokumentirali naši narodopisci, ne boste našli.

Kavarne so bile stoletja pomembno stičišče družabnega življenja in to vlogo ohranjajo tudi v današnjem svetu. V kavarnah so lahko ljudje razpravljali o drugačnih temah kot v cerkvenih prostorih, zato so postale tudi tako zelo priljubljene. Označevali so jih za univerze za pesnike in učenjake, saj so bile dostopne za širok krog ljudi, »vstopnina« je bila nizka – skodelica kave. Danes v kavarnah sicer ne rešujemo sveta, imamo pa Slovenci še vedno močno ohranjeno kavarniško kulturo, ki jo opazijo tudi tujci. Saj veste, povabilo na kavo je izgovor za pogovor, druženje in še marsikaj.
Naj vas povabimo na kavo v zgodovinska mesta.

Kava s podpisom

Bi Plečnika ali Maistra?

Več je znanih osebnosti, ki so globoke sledi pustile v Kamniku, dve pa sta dobili tudi čisto svojo kavo s podpisom: prva je Plečnikova, ki je s svojimi urbanističnimi in arhitekturnimi načrti močno prispeval k današnji podobi Kamnika. Spominu na mojstra arhitekta Jožeta Plečnika so se poklonili s sveže praženo, stow kavo s spenjenim mlekom in čokoladnim posipom, v katerem boste prepoznali Plečnikove značilne obrazne poteze. Druga pa je posvečena kamniškemu rojaku, borcu za severno mejo in pesniku Rudolfu Maistru. Oblikovani čokoladni posip in spenjeno mleko pri tej kavi lahno posedata na močnem espressu. Poskusite ju lahko v Rotovž Caffeju na kamniškem Glavnem trgu, kjer svoje mesto najdejo tudi občasne likovne razstave. Staro mestno jedro Kamnika seveda skriva še mnoge, nič manj prijetne kavarnice z zanimivimi imeni – Pri podkvi, Korobač, Orient, La Piñata, Šutna …

Plečnikova kava

Maistrova kava

Primus Mitra Avgustina

Zgodba kave na Ptuju se začne v hotelu Mitra, natančneje hotelski kavarni Kipertz, ki je svoja vrata odprla že davnega leta 1786, ko je njen prvi lastnik Jožef Kipertz odkupil pravice za praženje kave. V udobnih prostorih, ki z okusno umeščenimi drobnimi starinskimi predmeti pripovedujejo o tukajšnji bogati tradiciji kavarništva, vam postrežejo s hišno specialiteto, kavo Mitra, veliko belo kavo z dodanim irskim likerjem Baileys, ob koncih tedna pa živo glasbo in nastopi gledališčnikov. V še enem znamenitem ptujskem hotelu, grand hotelu Primus, se lahko v njihovem aperitiv baru posladkate z znano sladico Primus, pa tudi signature kavo z enakim imenom, ki vas poleg močnega espressa in spenjenega mleka dodatno pockrlja z merico Baileysa. Kava Primus ima tudi malo bolj razigrano sestro, to je kava Avgustina, v kateri boste okusili liker breskve. Med Ptujčani dobro poznana je tudi kavarna Muzikafe. V hiši iz leta 1618 in še posebej na njeni prijetno skriti in domiselno opremljeni terasi lahko prebirate najljubšo knjigo, se sproščeno pomenkujete ob izbrani kavi ali prisluhnete kateremu od kulturnih dogodkov, zaradi katerih kavarni pravijo tudi Dom kulture. Potrebujete še kak namig za pristno ptujsko kavo? Pravi naslov so še Cafe Evropa, kavarna Malina, kavarna Bodi, Pomaranča

Kava Mitra

Z grofovskim imenom

Knjige in kava se odlično družijo, kar dobro vedo tudi v knjižnici Ravne, zato so v pritličju stavbe na naslovu Na gradu 1 na Ravnah na Koroškem uredili Grajsko časopisno kavarno Eleonora. Poleg bogate izbire časnikov, časopisov in seveda knjig lahko tam popijete dobro kavo in poskusite izbrane sladice ter se udeležite različnih kulturnih dogodkov. Zakaj ime Eleonora, se morda sprašujete. Tudi to je zanimiva zgodba. Pred leti je knjižnico namreč obiskala dr. Eleonora Thun, najmlajša vnukinja zadnjega ravenskega grofa, lastnika gradu, v katerem ima danes sedež knjižnica in v katerem je preživela svoja otroška leta. Da bi počastili spomin na ta obisk in vez s preteklostjo, so po njej poimenovali ne le kavarno, marveč tudi hišno kavo – če naročite kavo Eleonoro, boste dobili spenjeno kavo na hladnem mleku, servirano v kozarčku s kockami ledu.

Turška s smetano

Drobec v knjigi spominov o življenju Huga Wolfa, ki jih je zapisala njegova sestra Modesta, je pred nekaj leti rodil edinstven produkt. Eden največjih mojstrov evropskega poznoromantičnega samospeva je namreč silno rad pil kavo, in to ne kar kakršnekoli, oboževal je močno turško kavo s stepeno smetano, piše v spominih. In tako so v skladateljevem rodnem mestu Slovenj Gradcu sklenili, da bodo po receptu, na katerega je prisegal sam, ustvarili Wolfovo kavo. Najprej so oblikovali Wolfovo skodelico, nato Wolfovo kavo, praženo po posebni recepturi in z rahlim priokusom karamele in lešnikov, začeli prodajati v embalaži, če obiščete slovenjgraško mestno jedro, pa jo lahko popijete sveže pripravljeno, seveda z obveznim dodatkom, zvrhanim kupčkom sladke smetane, in še enim slovenjgraškim simbolom, medenjakom družine Perger. Wolfovo kavo vam postrežejo v Ars Cafe mestni kavarni, čajnici Peč in slaščičarni Šrimpf. Da bo kava imela popolno zgodbo, pa priporočamo še obisk Rojstne hiše Huga Wolfa, kjer izveste mnoge zanimivosti iz življenja tega genialnega skladatelja.

Wolfova kava

Zgodba o kavi in poeziji

Kako že gredo tisti znani verzi …? Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen … Gotovo ste nemudoma prepoznali začetek pesmi znanega slovenskega pesnika Ivana Minattija. Častnemu someščanu so se v njegovih rodnih Slovenskih Konjicah poklonili na različne načine, tudi tako, da so mu posvetili posebno, Minattijevo kavo. Ta je med prebivalci mesta pod Konjiško goro zelo dobro zapisana in radi si jo v Pubu Tattenbach tudi privoščijo. Kavi so dodali cimet in pesnikove verze. Če imate srečo, dobite ravno verze Minattijeve najbolj prepoznavne poezije Nekoga moraš imeti rad. Duh preteklosti Konjic, ki so bile nekdaj pomembna postojanka na tranzitni poti Dunaj–Trst, doživite še v kavarni in restavraciji dvorca Trebnik, posladkate se v kavarnici Robida, okrepčate pa v pubu Beli konj ali Central Caffeju. Namig: Minattijevo kavo dopolnite z edinstvenimi zgodbami iz konjiške preteklosti.

Minattijeva kava

Kava brez kave

Ste že kdaj slišali za Franca Guzaja? Nekateri pravijo, da je bil razbojnik in hudodelec, drugi ga označujejo za kozjanskega Robina Hooda, vsi pa priznavajo, da je najpomembnejši ljudski lik iz zgodovine Šentjurja, ki je še dolgo po svoji smrti leta 1880 močno razburjal ljudsko domišljijo. Guzaj je namreč po zaporni kazni, ki mu je bila po lastnem zatrjevanju naložena na podlagi lažnih obtožb, sklenil, da bo jemal bogatim, izkupiček pa razdelil malo sebi, predvsem pa revnim, ki jih v vasicah okoli Šentjurja ni bilo malo. Dejanja, zaradi katerih si je pridobil naklonjenost ubožnih, pa so pritegnila pozornost oblasti, ki so ga iskale tako dolgo, dokler ga nekega niso našle in v strelskem obračunu pokončale. Spominu na pretkanega dobrodelneža Guzaja se v Šentjurju poklanjajo z Guzajevo kavo, ki je narejena iz lokalnih sestavin, v njej pa ni – niti zrnca kave. Kaj potem takem sploh vsebuje, čisto v Guzajevem slogu nočejo razkriti, zato boste morali preveriti kar sami. Gostilne, kjer jo strežejo, so Kava bar Pošta, gostišče Obrez, lokal Ramna ob Slivniškem jezeru, gostilna Jug in Čebelarska kmetija Majcen.

Guzajeva kava

V klet po grajsko kavo

V pritličju Metliškega gradu, v katerem lahko obiščete Belokranjski muzej Metlika, najdete Grajsko vinoteko, znano po odličnih belokranjskih vinih. A če vam bolj kot kozarec vina prija skodelica kave, imajo tudi za vas posebno ponudbo. Povprašajte po grajski kavi, podaljšanem espressu s capuccino peno in kancem ruma. Po kavi s prijetnim priokusom bo raziskovanje Metlike še prijetnejše, se strinjate?

Grajska kava

Hladno pripravljena, s sivko, jajcem …

Kava ljubezni

Ljubezenske zgodbe so pomemben del naših življenj in našega kolektivnega spomina, zato vas v Brežicah vabijo na kavo ljubezni. Obiščite mesto na sotočju svetov, v katerih se prepletajo različne ljubezenske zgodbe prebivalcev in njihova ljubezen do življenja, narave in kulturne dediščine. Popijte pravo brežiško kavo v Kavarni Žagar, Mladinskem centru Brežice, Yogurtlandii ali Okrepčevalnici Vrtnica.

Cold brew v Almini družbi

Ob prihodu v Celje, nedaleč od železniške postaje, vam dobrodošlico izreče Alma Karlin, neustrašna popotnica, pisateljica in ena od žensk, ki so pisale zgodovino naših mest. S pogledom kaže proti hotelu Evropa, drugemu najstarejšemu hotelu v Sloveniji, na katerega terasi se od zgodnjega jutra do poznega večera zbirajo gostje z vseh vetrov. Ali veste, da je nekoč na terasi hotela ob večerih nastopal mladi Oto Pestner? Vrhunsko kavno doživetje v sproščenem vzdušju sončne terase vas bo popeljalo v osvežujoč svet hladno pripravljenih kav cold brew. Poskusite eno od specialitet kavarne: ledeno kavo Illy cold brew s sladoledom in smetano ali pa brezalkoholni kavi z okusoma kokos in lešnik. Nič manj okusna ni kavica v kateri od drugih celjskih kavarn – Beli vol, Beli dim, Rolca, Metropol

Cold brew kava

Ne le črna

Na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico ni le 3000 let zgodovine, ki jo ponosno predstavlja Črnomelj, v »mestu, ki melje črno« se tudi dandanes veliko dogaja. Tudi Črnomaljci seveda radi spijejo okusno kavico vseh vrst, ne le črne, kar bi morda pomislili ob imenu. V starem mestnem jedru, npr. v Črnomaljski kavarni, vas s prijetnim ambientom, veliko izbiro napitkov in slastnih prigrizkov ter glasbenimi dogodki vabijo medse. V starem mestnem jedru, med rečnima okljukoma, v slikovito poimenovani Ulici na utrdbah, najdete še Odeon Café, nedaleč stran pa je priljubljeni bar Piccolo.

Kava, ruda in čipke

V samem osrčju mestnega jedra Idrije, na Mestnem trgu, je v pred nekaj leti lično obnovljenih prostorih zaživela kavarna Vega, poimenovana po enem največjih slovenskih znanstvenikov, Juriju Vegi. Kavarna staremu mestnemu jedru vrača življenje in s ponudbo, katere del so tudi kulinarični večeri, bogati družabni utrip mesta, kjer je več kot pet stoletij deloval rudnik, drugi največji proizvajalec živega srebra na svetu. Dobro kavico v pristnem okolju starega rudarskega kraja pa vam pripravijo tudi v Galeriji bar. Dobrodošli v Idriji, Unescovem mestu živega srebra, čipke in geoparka.

Kavarna Vega

Eno jekleno kavo, prosim

Jekleno kavo dobite, kje drugje kot na Jesenicah, v mestu z bogato železarsko tradicijo. Njena skrivnost sta kavni liker Kahlua in vaniljev sladoled. Sliši se prav slastno! Poskusite jo lahko v kavarni Station na jeseniški železniški postaji. Dodatni namigi za strastne kavopivce: Teater bar, kavarna Stara Sava, kavarna Jozef in kavarna Dimnik. Obisk Jesenic pa je lahko tudi potovanje v preteklost, v čas, ko so mesto gorskega utripa in jeklene volje naseljevale delavske družine. V muzejskem kompleksu Stara Sava je na ogled stalna razstava o bivalni kulturi železarskih družin, katerih dnevno rutino je dopolnjevala marsikje še vedno poznana ječmenova kava, na Jesenicah imenovana delavska kava.

Jeklena kava

Zlata Loggia

Dobrodošli v kavarni Golden Loggia, sodobni kavarni s tradicijo. Kavarna Loggia ni le eden od arhitekturnih simbolov Kopra, ki s svojimi značilnimi oboki odlično dopolnjuje Titov trg, pravijo, da je tudi najstarejša delujoča kavarna v Sloveniji. Pitje kave s tako imenitno zgodovinsko kuliso je doživetje zase, a tudi v notranjosti kavarne se vedno kaj dogaja. Prijetno mešanico živahnih pogovorov in glasbe dopolnjujejo različni dogodki, ob katerih se priležejo hišni prigrizki ali pa posebnost, sladoledna kavna krema espresso.

Kava z jajcem?

Da, prav ste prebrali. Kostanjeviška kava, kot so jo v Kostanjevici na Krki pripravljali že pred desetletji, je sestavljena iz turške kave, šilca ruma, stepene smetane, kavnega posipa in – penasto umešanega rumenjaka. Kava je po zatrjevanju Kostanjevičanov odlična, vsekakor pa je zlepa ne pozabiš. Zanjo vprašajte v gostilni Žolnir, kjer že več kot štiri desetletja poleg drugih specialitet pripravljajo tudi pristne dolenjske jedi. V edinem slovenskem mestu na otoku se s pravo kavo in preostalimi dobrotami lahko okrepčate tudi v kavarni Štraus, Rock Cafeju, baru Malva, Green baru …

Kostanjeviška kava

Prešerna kava

Ali je največji slovenski pesnik France Prešeren rad pil kavo, ne vemo, vemo pa, da je imel rad Kranj, v katerem je preživel zadnja leta svojega življenja. Odpravite se po njegovih stopinjah in začutite mesto, v katerem se prepletajo kultura, umetnost in dediščina. Kavica v starem mestnem jedru Kranja pripoveduje zgodbe o minulih časih – poskusite jo v slikovitih kavarnah, kot so Panorama Stara pošta, Cafe Galerija Pungert, kavarna Layer, Kavarna in cukrarija, baru Mitnica

Panorama Stara pošta

 


5 presenetljivih dejstev o kavi

  1. Vse se je začelo s kozo. Legenda pravi, da rojstvo kave sega v 10. stoletje, ko so etiopski pastirji opazili nenavadno živahnost koz po tem, ko so pojedle plodove kavovca. Navdušeni nad odkritjem so začeli eksperimentirati in kuhati plodove z vodo. Tako naj bi nastala kava, ki so jo pozneje uporabljali tudi kot plačilno sredstvo. Janez Trdina v svojih zapiskih iz Dolenjske v 19. st. npr. omenja, da so dninarji za večdnevno delo dobili skodelico kave ali dve kot plačilo in bili s tem zelo zadovoljni, saj je bila kava takrat nekaj posebnega, gosposkega.
  2. Kava je bila v nekaterih državah prepovedana. V preteklosti so nekatere države poskusile prepovedati ali omejiti porabo kave zaradi njene domnevne škodljivosti ali družbenih vplivov. Menda je švedski kralj Gustav III. celo ukazal »eksperiment«, s katerim bi dokazali škodljivost pri Švedih priljubljene kave. Dvema na smrt obsojenima je ukazal, naj eden pije velike količine kave, drugi pa enake količine čaja. Toda njegov načrt se je izjalovil, saj sta oba obsojenca doživela visoko starost in preživela tudi njega. Danes ima ta eksperiment tudi znanstveno podlago, saj so znanstveniki dokazali, da pitje kave dejansko podaljšuje življenje.
  3. Prvi so bili Jemenci. Pražiti kavna zrnca in kavo pripravljati tako, kot to počnemo danes, so v 15. stoletju prvi začeli jemenski sufiji, ki so jo častili kot mistično pijačo, transcendentalni napitek. Iz Jemna se je pitje kave prek Turčije razširilo v Evropo, ki je nanjo sprva gledala z nezaupanjem, češ da gre za otomansko pijačo, napitek nevernikov.
  4. Največji kavopivci so Finci. Na severu Evrope popijejo največ kave na svetu. Vsak Finec v povprečju spije štiri skodelice kave dnevno, kar je slabih 12 kilogramov kave letno.
  5. Temna zgodovina kave. Danes mnogokje kavo obirajo strojno, v preteklosti pa so za to potrebovali veliko število človeških rok. Razmah pridelave kave je tako neločljivo povezan s suženjstvom. Po nekaterih podatkih so samo na kavne plantaže Brazilije, ene najpomembnejših pridelovalk kave na svetu, pripeljali več kot dva milijona sužnjev z afriške celine. Ti so opravljali prisilno delo v težkih pogojih, brez pravic, zadostne hrane in zdravstvene oskrbe, pogosto so bili med njimi tudi otroci. Informacije o krutem izkoriščanju delavcev na kavnih plantažah so Evropo začele dosegati v 18. stoletju, in takrat so se začele tudi prve kampanje in prizadevanja za odpravo suženjstva.

Kavarne z razgledom

Novo mesto – kraj bogate zgodovine, ki sega v čas pred našim štetjem, in kulturna prestolnica Dolenjske. Ste vedeli, da je novomeški Glavni trg največji srednjeveški trg pri nas? Razlog več, da si ga ogledate v miru, med srebanjem dišeče kavice. Če boste posedeli na zunanji terasi Mestne kavarne, se vam bo trg razkril v vsej svoji lepoti, vključno z značilnimi stavbami z arkadnimi hodniki, mestno hišo in Kettejevim vodnjakom. V baru Boter boste z drugega brega reke Krke lahko občudovali najlepši razgled na staro mestno jedro. Tisti, ki cenite pestro kulinarično ponudbo in interier, obogaten z naravnimi materiali, izberite gostilnico Barbo, po sladkosti vseh vrst pa pojdite v kavarno in slaščičarno Pralino.

Kava in morje

Na enem najbolj romantičnih trgov pri nas, Tartinijevem trgu v Piranu, vas pitje kave zlahka povabi v pretekli čas. Zamislite si galebe, ki krožijo nad ribiškimi čolni in si vrešče prizadevajo za košček ribe, gospodo v svečanih oblačilih, ki se sprehaja po piranski obmorski promenadi, zvoke Tartinijeve violine v ozadju … Poleg edinstvenega ambienta Tartinijevega trga vas z raznovrstno ponudbo, ki vključuje odlično kavo, razvajajo v Mestni kavarni. Nedaleč stran, na stičišču pristnih ozkih piranskih uličic, vas pozdravi Čakola caffe, ob zvokih valov, ki se ljubijo z obalo, in lahkotnem pozibavanju jadrnic pa lahko uživate v Caffe Teatru, ki vam občasno postreže tudi z vrhunskimi glasbenimi nastopi, in baru Da Noi Caffe.

Kava z Antonom in Josipino

V starem mestnem jedru Radovljice, kjer vsaka hiša in vsaka fasada z zanimivimi ornamenti pripoveduje zgodbo o času, ko so v naši deželi vznikala prva prava mesta, si privoščite kavo s pogledom na ta pravcati muzej na prostem – denimo v Linhartovem hramu ali pa kavarni in slaščičarni Vidic. Oba najdete na Linhartovem trgu, ki ponuja vpogled v tipično meščansko arhitekturo iz obdobja 16. do 19. stoletja. Bodite pozorni na mogočno Radovljiško graščino, rojstno hišo Antona Tomaža Linharta, mestni vodnjak – spomenik Josipini Hočevar, eni od pogumnih in podjetnih pionirk zgodovinskih mest, na Šivčevo hišo z galerijo. Na koncu hiš vas pričaka še čudovit razgled na dolino reke Save in Julijske Alpe. Sprehodite se lahko tudi po obrobju mestnega jedra, tam za dišeče okrepčilo poskrbita Academia coffee shop in kavarna Kino Radovljica.

Linhartov trg v Radovljici

 


Kava vključuje vse štiri osnovne elemente: zraste na zemlji, suši se in fermentira na zraku, praži na ognju in skuha v vodi. Tudi zato so jo povezovali z alkimijo.


 

Ko zadiši po zgodovini

Škofja Loka, kraj Unescovega Škofjeloškega pasijona, je eno najbolj pristnih srednjeveških mest v evropskem merilu, zato je tudi postanek v škofjeloškem starem mestnem jedru res posebno doživetje. Impozantni Loški grad na eni strani, več kot šest stoletij stari Kapucinski most na drugi, vmes pa tri top lokacije za uživanje v aromi dišeče kave v zares izjemnem ambientu: kavarna in slaščičarna Homan, z več kot 150-letno tradicijo slaščičarstva in prav toliko staro hišno specialiteto, kremno rezino, je dom našla v Homanovi hiši, meščanskem dvorcu, zgrajenem v gotskem slogu in obnovljenem v 16. stoletju. Med domačini priljubljena je tudi kavarna in slaščičarna Na trgu, kjer vam postrežejo z espressom maestosom (veličastnim espressom), v katerem prevladuje čokoladna nota. Na osrednjem škofjeloškem Mestnem trgu pa najdete tudi kavarno Vahtnca.

Homanov vrt

Kava s sivko

O Tržiču velja, da v njem živijo spretni in podjetni ljudje. Nekoč so že ubežali plazu in preživeli uničujoč požar, daleč naokrog so postali znani kot izjemni čevljarji in fužinarji, v zadnjem času pa tudi kot mesto z največ zimskimi olimpijci v Sloveniji. Povprašajte kakega starejšega domačina o tukajšnji zgodovini, kdo ve, katere tržiške posebnosti vam še razkrije. Kavico pa popijte v kavarni Platz, ki jo najdete v samem središču mesta. Poleg bogate ponudbe priporočajo domači sirup komarčka ali sivke, ki se odlično poda h kavi latte macchiato z okusom jabolčne pite. Kombinacija za prste obliznit’!

Počutite se kot grof

Nad zeleno lepotico Krko se že več kot tisočletje vzpenja mogočni grad Žužemberk, nekdaj dom grofov Celjskih in rodbine Auersperg. Pestro zgodovino gradu in kraja vsako leto julija obujajo Suhokranjski dnevi (prej Trški dnevi), ki s prikazom srednjeveškega načina življenja, običajev in značilnosti privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Obiščete pa jih seveda lahko vse leto. Če posedite na terasi znane gostilne Pri gradu in si privoščite katero od tradicionalnih dobrot, boste imeli žužemberški grad točno pred očmi. Dobro kavo lahko popijete še v gostišču Koren, Gobji hiški ob rečnem bregu ali pa Baru pod faro.

Nagradna igra Gremo v mesto na kavo

Da bi bilo pitje kave v naših zgodovinskih mestih popoln užitek, smo za vas pripravili tudi čisto posebno nagradno igro Gremo v mesto na kavo. Naloga je enostavna: da bi se potegovali za eno od več kot sto privlačnih nagrad, morate obiskati čim več slovenskih zgodovinskih mest, v njih popiti kavico ter prijetno opravilo dokumentirati. Vse podrobnosti izveste na spletni strani.

Nazaj na vse prispevke