ŽENSKA NA KONJU

Osrednjo ploščad Mestnega trga, obdanega s stavbami, kot so sodišče, Dom kulture in Hotel Dravinja, od leta 2009 bogati zanimiva trimetrska skulptura konja z žensko na hrbtu. Umetniško delo je mestu podaril njegov avtor, akademski slikar in kipar Vasilij Četkovič – Vasko.  Slovenske Konjice imajo konja v svojem grbu že do 16. stoletja.

Mestni trg

FONTANA ZA DVE PTICI

Fontana akademskega kiparja Franca Purga, ki je prvotno stala na Mestnem trgu, je po prenovi leta 2013 dobila svoj prostor na Starem trgu, nasproti nove tržnice. Kip, ki je nastal leta 1987 kot ponazoritev simbolov življenja in svobode, je po prenovi povezan predvsem z vodo, ki je v središču Slovenskih Konjic povsod prisotna. Delo, ki zdaj stoji na stičišču Mestnega in Starega trga blizu reke Dravinje, z vodo ponazarja krožni tok življenja ter manjšo in večjo ptico.

Stari trg

ENTENTE FLORALE

Leseno obeležje opozarja na Slovenske Konjice kot enega najbolj urejenih mest v Evropi. Celo vrsto priznanj za najlepše izletniško mesto dopolnjujeta dve zlati medalji z evropskega tekmovanja Entente Florale. Sodniki iz več evropskih držav ocenjujejo urejenost mest po kriterijih trajnostnega okolja, ekološke osveščenosti ter sobivanja s pristnim naravnim okoljem, naravno in kulturno dediščino.

Stari trg

CEHOVSKO ZNAMENJE

Obnovljeno cehovsko znamenje na Starem trgu spominja na cvetoče čase usnjarstva v Slovenskih Konjicah. Konjiški usnjarji so bili za mesto posebej pomembni v 18. in 19. stoletju. V 20. stoletju je v mestu delovala pomembna tovarna usnja Konus.

Stari trg

NEKDANJE OKRAJNO GLAVARSTVO

Hiša, ki je nadstropje višja od ostalih na konjiškem Starem trgu, se je do leta 1941 imenovala Okrajno glavarstvo, med drugo svetovno vojno pa so bili tu uradni prostori župana. Hiša ima še danes nespremenjeno zunanjo podobo.

Stari trg 5

ROJSTNA HIŠA PESNIKA IVANA MINATTIJA

Ivan Minatti, pomemben predstavnik povojne generacije slovenskih pesnikov, se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Njegova družina se je leta 1929 preselila v Slovenj Gradec in nato v Ljubljano, Ivan Minatti pa se je v zrelih letih rad vračal v rodne Slovenske Konjice. Po poklicu je bil slavist. Deloval je kot urednik, prevajalec in akademik. Mnoge njegove pesmi, še posebej pesem Nekoga moraš imeti rad, so med Slovenci tako znane, da so že domala ponarodele.

Stari trg 9

HIŠA PESNIKOVEGA OTROŠTVA

Spominska tabla na hiši označuje, da naj bi se tu rodil Ivan Minatti. V resnici je bil rojen v hiši na starem trgu, tu pa je preživljal leta svojega otroštva. Ob pogostih obiskih Slovenskih Konjic v poznih letih njegovega življenja se je Ivan Minatti rad spominjal, kako se je igral na vrtu za hišo. Z vrta se je videla »belo hišo sredi škalskega griča«, ki mu je v spominu ostala za vedno.

Celjska cesta 10

CERKEV SVETEGA JURIJA

Najstarejši del sedanje cerkve je glavna ladja, ki je bila pozidana v 12. ali 13. stoletju. Zvonik izvira s konca 13. stoletja in se s svojo mogočno arhitekturo uvršča med najstarejše in največje na Štajerskem. V poznogotski stavbi so ohranjeni veliki oltar s kipom svetega Jurija iz leta 1869, ob stenah prezbiterija pa so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostole: svetega Petra, svetega Pavla, svetega Hieronima in svetega Janeza Krstnika. V stranski ladji, tako imenovani »stari cerkvi,« stoji marmornat oltar svetega Križa.

STARI GRAD NA KONJIŠKI GORI

Grad, verjetno zgrajen že v 10. stoletju, je bil eden največjih in najimenitnejših na Štajerskem. Prvotno romansko jedro gradu je danes komaj razvidno. V zahodnem delu ruševin še naletimo na romanske zidove, romanski je tudi mali stolpič v sredini ruševin. Večina zidovja izvira iz gotske dobe. Sem sodi zlasti mogočni peterokraki stolp, ki so ga še v 14. stoletju prislonili k stanovanjski stavbi, pa tudi masivni obrambni zidni plašč. Kasneje so obod utrdili s pasom renesančnih utrdb – med njimi z bastijo, ki ima skoraj štirimetrske zidove. Prvi znani lastniki gradu so bili Konjiški gospodje, prvi je omenjen Liupold I., in sicer leta 1164.

Hiša s fresko Sv. Florjana

TRŠKA HRANILNICA

Velika, vogalna, nadstropna stavba je bila zgrajena v secesijskem stilu v začetku 20. stoletja (v vežnem tlaku je letnica 1904). Fasadne ploskve krasi tipična secesijska obdelava. Stavba je kakovosten predstavnik secesije na Slovenskem. V stavbi s čebelico na vrhu je nekdaj delovala trška hranilnica, danes je v njej Zavod za zaposlovanje.

Stari trg 36

POTOK RIBNICA

Potok, ki daje poseben čar Staremu trgu, ima kar štiri imena, a uradno se imenuje Ribnica. Ime naj bi bilo povezano z dvema ribnikoma, ki sta bila nekoč pri dvorcu Trebnik. Domačini potok poznajo tudi pod imenoma Zmajeva kri ali Zmajeva slina. Ime je povezano z legendo, po kateri naj bi sveti Jurij presekal vrat zmaju, ki je prebival v Konjiški gori. Četrto ime za potok je Gospodična. Tako se imenuje tudi izvir potoka za Starim gradom. Ime je povezano z legendo o grajski gospodični, ki naj bi se napila ledeno hladne vode in zaradi mraza pri izviru tudi umrla.

TURISTIČNO – INFORMATIVNI CENTER SLOVENSKE KONJICE

Center deluje v obnovljeni ozki nadstropni stavbi z ulično fasado iz 19. stoletja. V njem je prodajalna lokalnih spominkov, tu deluje tudi izposojevalnica e-koles. Na voljo so vse turistične informacije za Slovenske Konjice in destinacijo Rogla-Pohorje.

Stari trg 27, T: 03 759 31 10

HIŠA S POSLIKAVO SVETE DRUŽINE

Visoka, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu. Ulična fasada vsebuje neorenesančne elemente druge polovice 19. stoletja. V pritličju so ohranjene vratnice, ki imajo bogate, z renesančno motiviko rezljane aplikacije. V srednji osi je v nadstropju slikarija sv. družine iz leta 1893.

Stari trg 22

KUŽNO ZNAMENJE SVETEGA FLORJANA

Kužno znamenje ima na osrednjem stebru kip svetega Florjana, na nižjih podstavkih okoli njega pa so kipi svetega Frančiška Ksaverija, svetega Roka, svetega Jurija in svetega Janeza Nepomuka. Znamenje opozarja na pogoste požare v preteklosti, Slovenske Konjice so namreč najmanj štirikrat pogorele do tal. V 18. stoletju je kužno znamenje postavil znan konjiški kipar Franc Zamlik.

Stari trg

ŽIČKA KARTUZIJA

Mnoge konjiške stavbe so zgrajene s kamenjem Žičke kartuzije. Ta mogočni samostan belih menihov je bil v odmaknjeni Dolini svetega Janeza Krstnika zgrajen na začetku 12. stoletja. Najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prva izven matičnega francoskega in italijanskega območja kartuzijanov je bila v srednjem veku med najpomembnejšimi evropskimi samostani. Po prenehanju delovanja so del poslopij v 18. stoletju podrli, material pa uporabili za obnovo v požaru poškodovanih Slovenskih Konjic.

MESTNA GALERIJA RIEMER

Galerija domuje v obnovljeni meščanski hiši z lepim renesančnim arkadnim hodnikom. V stalni zbirki so slikarska dela od zgodnje renesanse do danes. Najstarejša slika izvira iz 15. stoletja, najdragocenejša pa je slika Beneške šole Leonarda da Vincia. Galerijo krasijo tudi dela umetnikov kot so Cezanne, Klimt, Rodin, Modigliani, Velasquez, avtoportreta Ivane Kobilice in Tisnikarja, risbe Riharda Jakopiča. V njej je tudi freska, najdena v Žički kartuzij. Galerijo bogati zbirka starinskega pohištva, med drugim tudi sekretar s skritim predalčkom, ki je bil nekoč v lasti slovenskega pesnika Otona Župančiča.

Stari trg 15

ZELEN’ PLAC

Zeleni urbani prostor Slovenskih Konjic je obogatil parkovne površine mesta z igrivimi hišicami za otroke in s telovadnimi napravami za vadbo na prostem. Zelen’ plac je prizorišče bralnih uric in drugih prireditev, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in druženje.

VLAK KONJIČAN

Leta 1892 so Slovenske Konjice dobile železniško progo, ki jih je povezovala s Poljčanami. Leta 1921 so progo podaljšali do Zreč. Ozkotirna železnica je obratovala do leta 1963, leta 1970 pa so njene tire odstranili. Na dobrih 20 kilometrih je imela proga 9 postaj, prečkala je 3 mostove. Na konjiške železniške poti spominja muzejska parna lokomotiva z nekaj vagoni, postavljena na mestu nekdanje železniške postaje.

Kip Ivana Minattija

MINATTIJEVA KNJIGOBEŽNICA

Slovenske Konjice so branju prijazna občina. To dokazuje tudi največja konjiška knjigobežnica – prostor, kjer lahko vsakdo odda ali vzame rabljeno knjigo. Minattijeva knjigobežnica je v predverju medijske hiše Novice&Radio Rogla.

Škalska cesta 7