1. Muzej južne železnice

V izvirnem muzeju vas dolgoletni postajenačelnik popelje skozi zgodbe, originalne eksponate in fotografije iz časa nastajanja Južne železnice. Nova, tedaj cesarska prometna povezava, je v Šentjur prispela leta 1946. Muzej je urejen v prometnem uradu, opremljen v slogu nekdanjih časov. V neposredni bližini je na prostem več zanimivih muzejskih eksponatov, kot sta na primer parna lokomotiva z vodnim napajalnikom in strojno lopo ter progovni voziček, namenjen vzdrževanju prog, z vso opremo iz leta 1890.

Kolodvorska ulica 2, TIC Šentjur, T: 051 311 074 (obvezna najava)

2. Drevo pagodovec

Ko je bila junija leta 1846 dograjena železniška proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom, se je na železniški postaji Šentjur zbrala velika množica ljudi. Med postankom je osebje z dunajskega dvora, ki je potovalo s slavnostnim vlakom, pred to postajo posadilo eksotično drevo pagodovec (imenovano tui japonska sofota). Listopadno drevo iz družine metuljnic ima avgusta zanimive cvetove, združene v 25—30 cm dolga pokončna grozdasta socvetja. Pagodovec je po vsem svetu priljubljeno okrasno drevo, v vzhodni Aziji pa ga pogosto sadijo ob pagodah, od koder izvira tudi njegovo ime.

3. Zgornji trg

Staro trško jedro Šentjurja, ki po obnovi velja za enega najlepših trgov v Sloveniji, se kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija omenja že leta 1340. Trg vključuje več pomembnih mestnih zgradb in ustanov, park kostanjevih dreves s senzoričnimi igrali, glasbeno šolo in več kot 110 let staro osnovno šolo. Trg je prizorišče več mestnih prireditev.

4. Turistično–informacijski center Šentjur

Center ponuja turistične informacije in brezplačno gradivo o Šentjurju, Kozjanskem in Sloveniji. Tu lahko kupite zanimive turistične spominke in številne publikacije – med drugim tudi glasbene zapise skladateljev Ipavcev, knjigo avtorja Igorja Grdine o slovenskem Mozartu Josipu Ipavcu, Kocenovo zloženko in izberete še številne odlične lokalne produkte v okviru blagovne znamke Šentjurske dobrote.

5. Kozjansko

Šentjur je mesto na pragu Kozjanskega – zanimive pokrajine med štirimi rekami: Sotlo, Savo, Savinjo in Voglajno. Reka Voglajna je neločljivo povezana s Slivniškim jezerom, enim od najbolj atraktivnih predelov območja Šentjurja. Na svojem toku od jezera do reke Savinje teče Voglajna tudi skozi sotesko pod Rifnikom. Hrib, poseljen že v kameni dobi, je izjemno območje arheoloških najdb. Na njem je urejen Arheološki park Rifnik. Šentjur je odlično izhodišče za raziskovanje širšega območja Kozjanskega, ki sega do Rogaške Slatine in Podčetrtka, slovitih zdraviliških krajev, do Kozjanskega regijskega parka in med gorice vinorodnega okoliša Šmarje–Virštajn.

6. Kužno znamenje

Kamnito stebrno znamenje kvadratnega tlorisa je visoko 2,5 metra. Ima dva podstavka, kapitel, okrašen s piščalmi in kimationom, ter kamnito, piramidasto streho z železnim križem na vrhu. Na stranicah kvadratnega slopa so reliefi križa z letnico 1641, angelske glave, Marijinega in Jezusovega monograma z napisi. Znamenje krasi bogato kiparsko okrasje z renesančno motiviko. Izvirno znamenje, ki ga lahko vidite v Šentjurju, ima tudi repliko, postavljeno na njegovem prvotnem mestu – v vasi Marija Dobje pri Šentjurju.

7. Zakladi Rifnika

V vitrinah lahko občudujete več kot 600 eksponatov, ki pripovedujejo o življenju prebivalcev Rifnika, hriba blizu Šentjurja, poseljenega že v prazgodovinskih dobah. Razstava, ki prikazuje tudi rekonstrukcijo prazgodovinske hiše, predstavlja čas od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov. Med najdbami z Rifnika so bronasti kotlički, redke antične oljenke, kipci, sarkofag in številni drugi predmeti.

Ulica skladateljev Ipavcev 17, T: 03 749 25 23

8. Pesem južne železnice

Svetovljanstvo, v teh krajih povezano z južno železnico, so s samosvojo ustvarjalnostjo na glasben način širili člani zasedbe New Swing Quartet. Skupina, ustanovljena leta 1968 v Šentjurju, je dosegla svetovni sloves in velja za eno od vodilnih v gospel glasbi. Njihova diskografija obsega 43 izdaj na različnih nosilcih zvoka. Za njimi je več kot 200 koncertov po evropskih in azijskih državah, izvedli so številna gostovanja v cerkvah in dvoranah ameriškega juga ZDA. Muzejska zbirka predstavlja zgodbo New Swing Quarteta.

9. Cerkev sv. Jurija

Šentjur se je vse do leta 1957 imenoval Sv. Jurij . Po legendi naj bi bilo na tem območju jezero s strašnim zmajem. Ko ga je sveti Jurij premagal, naj bi njemu v čast na skali zrasla najprej kapelica, kasneje pa cerkev in okoli nje naselje. Dejansko sega prva omemba cerkve v leto 1340, sedanja cerkev pa je bila na lokaciji prejšnje zgrajena med leti 1708 in 1721. Zvonik je bil prizidan v letih 1760–63. V baročni cerkvi z ladjo in stranskimi kapelami je neorenesančni oltar. Večina opreme je iz 19. stoletja, slike križevega pota so delo Janeza Šubica.

10. Kipi treh skladateljev

Trije doprsni kipi, delo kiparja Lojzeta Solinarja, so bili v mestu pomembne glasbene rodbine postavljeni leta 1972. Benjamin Ipavec (1829–1908) je z ustvarjanjem vokalne glasbe po revoluciji leta 1845 zbujal narodno zavest. V njegov opus spadajo tudi glasbeno–gledališka oziroma operna dela in spevoigre, s katerimi je vplival na vznik izvirne slovenske odrske glasbe. Gustav Ipavec (1831–1908) je bil zdravnik, skladatelj in lokalni politik. Skupaj z bratom Benjaminom je pomagal ustanoviti štajersko čitalnico. Bil je župan Šentjurja ter ustanovitelj časnika Slovenski narod. Pevska društva so pogosto izvajala njegova rodoljubna dela. Josip Ipavec (1873–1921), sin šentjurskega župana in zdravnika Gustava Ipavca, je še kot gimnazijec spisal svoje prve samospeve, v njegovem zrelejšem skladateljskem obdobju pa so ga imenovali kar slovenski Mozart. Med drugim je leta 1900 je napisal baletno pantomimo Možiček – prvo baletno glasbo na Slovenskem.

11. Ipavčeva hiša

Hiša, zgrajena leta 1760, je danes muzej in protokolarni objekt občine Šentjur. Notranjost je obnovljena v duhu 19. stoletja, ko sta se tu rodila brata Benjamin in Gustav Ipavec. Razstava z naslovom »Ipavci. Skladatelji in zdravniki v Šentjurju« v treh sklopih na interaktiven in virtualen način omogoča podoživljanje časov glasbenega razcveta rodbine. Poseben prostor v hiši je zlati salon s klavirjem, v katerem je Gustav Ipavec sprejemal ugledne goste, med katerimi je bil tudi skladatelj Johannes Brahms. Vrt Ipavčeve hiše je povezan z manjšim amfiteatrom, prireditvenim paviljonom in zgradbo, v kateri deluje Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur.

12. Cerkev Marije sedem žalosti

Botričnica je povezana z zgodbami o vislicah za usmrtitve in o dogajanju v času kmečkega upora leta 1635, ko so uporni kmetje prisilili tedanjega župana, da je na svojih plečih na vrh hriba prinesel velik hlod. Tedaj je bila tu še cerkev sv. Janeza na Kamnu. Leta 1676 so jo preimenovali v cerkev Marije sedem žalosti. Leta 1736 so jo zgradili na novo, zvonik pa so ji prizidali kasneje. V njem še poje zvon iz leta 1488, ki je bil prvotno v farni cerkvi Sv. Jurija. V notranjosti cerkve si poleg obokov, oltarja in kipa Pietae oglejte stekleni lestenec iz sredine 19. stoletja – časa, ko so po Kozjanskem še delovale različne steklarne.