Obzidana mesta – Celje, Kranj, Škofja Loka, Piran, Koper
Mestna obzidja slovenskih zgodovinskih mest so kot stoletne priče razburljivega življenja za tesno zaprtimi mestnimi vrati. V njih so ujete skrivnostne in nikoli dokončane zgodbe, ki jih slovenska zgodovinska mesta pripovedujejo svojim obiskovalcem. Obzidna mesta Celje, Kranj, Škofja Loka, Piran in Koper vas vabijo k odkrivanju mogočnih kamnitih zidov in plemenite kulturne dediščine.
Odkrijte zgodbe slovenskih zgodovinskih mest!
Celje – knežje mesto
Od nekdaj so obzidja varovala meščane pred sovražnimi vdori. Danes so kamniti ostanki samo še spomin na daljno preteklost.
Odkrijte obzidano zgodovinsko mesto Celje, ki so ga slavni grofje in knezi, zgradili na temeljih antične Celeie. Na potepu med ostanki preteklosti se sprehodite po starem mestnem jedru, kjer vas pozdravljajo veličastna pročelja stavb, bogata kulturna dediščina in živahen utrip mestnih trgov. Ohranjene tlakovane rimske ulice vas vodijo ob srednjeveškem mestnem obzidju, ki priča o njegovi bogati zgodovini iz časa Keltov in Rimljanov.
Gradnja mestnega obzidja se je pričela, ko je Celje pridobilo mestne pravice leta 1451, obzidje pa so dokončali leta 1473. Vhod v mesto je omogočalo troje mestnih vrat, za varnost pa so skrbeli mogočni obrambni stolpi. V 18. stoletju so obzidje začeli podirati in ga kasneje večino pozidali ali zakrili, danes pa lahko njegove ostanke še vedno vidimo ob Savinjskem obrežju ali Vodnikovi ulici.
Mogočni stari grad Celje, ki se s svojim obzidjem na griču dviga nad mestom, predstavlja enega najpomembnejših srednjeveških gradov na slovenskem iz 12. stoletja. V osrednjem delu se nahaja obnovljeni Friderikov stolp in grajsko dvorišče, ki je glavno prizorišče različnih predstav, ki se odvijajo poleti.
Žlahtno preteklost mesta Celje predstavljajo zgodbe Celjskih grofov, najmočnejše plemiške in vladarske rodbine, ki je kadarkoli živela na Slovenskem. Njihova dramatična zgodovina bi bila vredna epske igre, kjer se pojavlja tudi tragična ljubezenska legenda Friderik in Veronika.
Žalosten konec so grofje Celjski dočakali leta 1456, ko so sovražni tekmeci umorili zadnjega celjskega grofa na krik “Danes grofje Celjski in nikdar več!”
Kranj – prestolnica Slovenskih Alp
Nema prisotnost kamnitih obzidij je tudi tam, kjer jih je čas že zabrisal, mesto navdiha največjim poetom.
Zgodovinsko mesto Kranj, v katerem je svoj poseben pečat pustil največji slovenski pesnik France Prešeren, ki je v Kranju preživel zadnji dve leti svojega življenja (1846–1849), je nekoč obdajalo mogočno mestno obzidje.
Dolžina celotnega obzidja je bila približno 870 m, imelo je dvoje vrat, strateško funkcijo pred napadi pa je opravljalo osem obrambnih stolpov. Večina obzidja je danes porušena, vendar simbolno ohranjena z izstopajočimi tlakovci. Od prvotnih osmih stolpov, pa so danes ohranjeni trije – stolp Škrlovec, stolp Pungert in ostanki stolpa na Vovkovem vrtu.
Stolp Škrlovec je bil v svoji preteklosti del mestnega obzidja in je služil kot orožarna, o čemur priča tudi legenda o orožarskem stolpu. Po prenovi leta 2011 pa je postal pomemben objekt kulturne dediščine in kulturno prizorišče. Pestro kulturno dogajanje se odvija tudi na območju Pungert, kjer je stal drugi obrambni stolp, ki se je v preteklosti zrušil v globino. Od izvirnega stolpa je ostal le del obzidja, viden pod steklenim tlakom razgledne ploščadi, ki razkriva dramatičen razgled na kanjon. Na Vovkovem vrtu se nahajajo ostanki tretjega stolpa. Vrt je vključen v muzejski kompleks gradu Khislstein, kjer za pestro dogajanje znotraj in zunaj kompleksa pa skrbi Gorenjski muzej.
Arhitekturno je Kranj zaznamoval tudi Jože Plečnik (1872-1957), znameniti pionir sodobne arhitekture. Plečnik je v Kranju, poleg Prešernovega gledališča, oblikoval tudi monumentalen vhod v mesto, ki ga krasijo veličastne arkade, stopnišče in vodnjak ob prezbiteriju Roženvenske cerkve.
Škofja Loka – Pasijonsko mesto
Niti zaklenjena vrata mestnih obzidij niso nikdar zaklepala src njegovih prebivalcev.
Zgodovinsko mesto Škofja Loka, ki leži ob sotočju dveh rek, slovi po najlepše ohranjenem srednjeveškem mestnem jedru. Zaradi večje varnosti se je mesto v začetku 14. stol. zaščitilo z obzidjem s petimi mestnimi vrati in stražnimi stolpi. Ob koncu 18. stoletja pa so zaradi vedno večje trgovske in obrtne dejavnosti ukinili mestna vrata in podrli večji del obzidja. Do danes je ohranjen del mestnega obzidja in pa znameniti kamniti ali kapucinski most.
Staro mestno jedro, ki ga tvorita Mestni trg (Plac) in Spodnji trg (Lóntrg) vabi k odkrivanju bogate kulturne dediščine; Homanove hiše, meščanskega dvorca v gotskem slogu z renesančnimi elementi, Marijinega znamenja, ki so ga postavili leta 1751 v zahvalo za odvrnitev od ognja in kuge, kamnitega vodnjaka iz leta 1883, Rotovža in drugih slikovitih meščanskih stavb. Nad mestnim središčem se ponosno dviguje Loški grad, kjer se nahaja Loški muzej, ki vabi k odkrivanju tisočletne zgodovine Škofje Loke.
Škofja Loka je mnogim znano tudi kot mesto Škofjeloškega pasijona, znamenitega rokopisa iz leta 1721, ki velja za najstarejše v celoti ohranjeno slovensko dramsko besedilo. Rokopis se hrani v veličastni Kapucinski knjižnici v Škofji Loki.
Škofjeloški pasijon pa se ne ohranja le na papirju, temveč se od leta 1999 uprizarja kot največja gledališka predstava na prostem. Zgodovinsko gledališki spektakel z več kot 600 igralci, ki se odvija po ulicah čudovitega srednjeveškega mesta, je od leta 2016 vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Že poznate zgodbo, kako je Loški kapucin napisal Škofjeloški pasijon?
Piran – Tartinijevo mesto
Na mestnih obzidjih so naši prednamci sanjali nova, neznana obzorja in se priklanjali lepoti, ki jih je obkrožala.
Zgodovinsko mesto Piran velja za edino mesto na Slovenski obali, ki je ohranilo tako izrazito podobo obzidanega mesta. Piransko obzidje, ki se omenja že v 7. stoletju, je domačine varovalo pred sovražniki, Turki, roparji pa tudi pred kugo. Mestno obzidje se je širilo z mestom, še najbolj pa s prihodom pod beneško oblast. Na to obdobje nas spominja tipična beneška arhitektura s številni beneški levi na pročeljih piranskih stavb. Sprehod po starem piranskem obzidju ponuja prav posebno doživetje kulturne dediščine, saj se je do danes ohranilo več kot tristo metrov avtentičnega obzidja, trinajst stolpov in sedem mestnih vrat.
Vstopite prek mestnih vrat na Tartinijev trg, kjer stoji Benečanka, najlepši primerek beneškogotske arhitekture v Piranu. Prelepa rdeča stavba je bila zgrajena sredi 15. stoletja in velja za najstarejšo ohranjeno hišo na Tartinijevem trgu. Trg je poimenovan po piranskem umetniku, violinistu in skladatelju Giuiseppeju Tartiniju (1692-1770). Ob trgu se nahaja tudi Tartinijeva hiša, v katerem se je rodil slavni violinist in v kateri je danes urejena spominska soba. Spomin nanj pa plemeniti tudi bronast spomenik sredi trga. Ali poznate znamenito legendo o tem, kako je Giuseppe Tartini v sanjah dobil zamisel za svojo najznamenitejšo skladbo Vražji trilček?
Spoznajte Piran, ki vedno znova preseneča s svojimi zgodbami iz bogate kulturne dediščine.
Koper – mesto stoterih sonc
Prijatelje iz druge strani obzidja smo vedno ljubeznivo pričakali.
V družbi delovnih Šavrink, istrskih žensk, ki so se z naloženimi košarami na glavah iz istrskih vasi vsakodnevno odpravljale v Koper in Trst prodajati kmečke pridelke, se vam razkriva zgodovinsko mesto Koper.
Njegovi začetki segajo v 2. stoletje p.n.š., ko je bilo mesto še otok sredi morja, na katerem je bila rimska trgovska postojanka. Največji pečat je mestu Koper pustilo več kot pol tisočletja dolgo beneško obdobje, saj bil Koper od leta 1279 pa vse do 1797 del Beneške republike.
Beneško obzidje je v 15. stoletju zajemalo cel otok. Od dvanajstih srednjeveških vrat so se do danes ohranila le Vrata Muda (Porta della Muda), na katerih so se plačevali davki na blago, ki je vstopalo v mesto. Vrata so bila povezana z lesenim mostom, ki je predstavljal edino povezavo nekdanjega otoka s celino. Vstopite skozi vrata in si oglejte Prešernov trg s čudovitim Da Pontejevim vodnjakom (1666). Ozke ulice vas pripeljejo na glavni mestni trg, kjer kraljujeta stolnica, Loggia in znamenita Pretorska palača, eden od glavnih simbolov kulturne dediščine Kopra. Obiščite Koper in spoznajte čudežno zgodbo koprskega zavetnika Sv. Nazarija.
Na kraški vzpetini, v neposredni bližini Kopra, pa obiščite Cerkev svete Trojice v Hrastovljah, ki se ponaša po svojem edinstvenem taborskim obzidjem, s katerim se je tamkajšnje prebivalstvo v 16. stoletju zavarovalo pred turškimi vpadi.
Podajte se na pot razburljivih doživetij kulturne dediščine, ki vam jih ponujajo slovenska zgodovinska mesta.
Potrebujete navdih? Oglejte si naš VIDEO o slovenskih obzidanih mestih!
