Grajske skrivnosti zgodovinskih mest

Se kdaj sprašujete o tem, kaj bi povedali zidovi gradov na Slovenskem, če bi lahko spregovorili? Gotovo mnoge osupljive zgodbe o pogumu, moči, razkošju in vplivu, pa tudi nesreči, spletkah, vojnah in izgubah. Že poznate kako grajsko zgodbo?

K sreči imamo ohranjenih veliko zgodovinskih virov, ki nam razkrivajo slikovite zgodbe iz preteklosti življenja plemenite gospode na Slovenskem. Ta je pomembno sooblikovala življenja naših prednikov, vplivala na razvoj dežel in mest ter jim dala neizbrisljiv srednjeveški ali renesančni pečat. Spoznajte gradove, zgodbe, legende in skrivnosti očarljivih zgodovinskih mest Brežice, Žužemberk, Ptuj, Kamnik, Celje, Škofja Loka, Idrija in Metlika.

 

ŽUŽEMBERŠKI GROFJE

Ko se pripeljete v Žužemberk, ne morete mimo mogočne srednjeveške trdnjave, Žužemberškega gradu, ki se dviga nad reko Krko. Prvič je bil omenjen v 13. stoletju, zgradili pa naj bi ga že okrog leta 1000. Lastniki so bili iz več imenitnih rodbin: od goriških do celjskih grofov, Habsburžanov in nazadnje Auerspergov, med katerimi je bil najbolj znan Janez Vajkard I. Auersperg (Turjaški). Grad je doživel mnoge prezidave, utrditve in obnove, pa tudi tragične zgodbe. Med njimi je pripoved o tem, kako je leta 1575 udomačena medvedka – medvedi so bili tudi sicer pogosti »obiskovalci« žužemberškega gradu – na grajskem dvorišču pokončala lepo ženo Ivana Turjaškega Ano von Eck. Na gradu zadnja leta potekajo številne kulturne prireditve, poleti pa tudi tradicionalni Trški dnevi. Poleg gradu si oglejte še:

• ostanke Auerspergove železarne na Dvoru,
• litoželezni vodnjak (narejen v Auerspergovi železarni) s štirimi cevmi v obliki kačjih glav.

 

BREŽIŠKI VITEZI 

Zgodovina najpomembnejše stavbe v Brežicah je dolga in razgibana. Pisni viri grad prvič omenjajo v 13. stoletju, a je obstajal že prej, in sicer najverjetneje kot lesena utrdba, ki jo je v 12. stoletju uporabljala salzburška nadškofija. Leta 1479 so ga skupaj z mestom zasedli Ogri pod vodstvom Matije Korvina, znanega kot kralj Matjaž, ki je del sveta slovenskih mitov in legend. Najbolj burno obdobje je grad, ki je razmejeval slovenske dežele, doživel v 16. stoletju, ko je večkrat gorel zaradi kmečkih uporov in pogostih vpadov Turkov. Ko so ti pojenjali, so v 17. stoletju grad iz utrdbe v bivalni dvorec spremenili in mu današnji baročni nadih nadeli plemiči Attemsi, ki so ga imeli v lasti vse do konca druge svetovne vojne. Od leta 1949 v njem deluje Posavski muzej Brežice. Njegove številne razstave pričajo o bogati in pomembni zgodovinski vlogi gradu in kraja. Med obiskom gradu Brežice ne spreglejte še:

• grajske kleti, ki je vkopana v živo skalo in hrani najboljša brežiška arhivska vina,

 

• čudovite Viteške dvorane, v kateri prirejajo festival stare glasbe Seviqc Brežice, uporabili pa so jo tudi že za kuliso več tujih filmov,
• ene najlepše ohranjenih grajskih kašč pri nas.

PTUJSKI GOSPODJE

Na strateško zelo pomembnem grajskem griču, od koder se vam razkrije prekrasen pogled na mesto, je že mnogo pred 12. stoletjem stal zidan grad, v svoji kroniki pripoveduje salzburški nadškof Konrad I. Veličastni Ptujski grad je prehajal iz roda v rod premožnih gospodov Ptujskih (ti so imeli v lasti kar 29 gradov!), ki so močno zaznamovali regijo, nato je prešel v madžarske in nemške roke, pred propadom pa so ga rešili njegovi zadnji lastniki Herbersteini, ki so ga temeljito obnovili in opremili. Grad je stoletja pod seboj varoval Ptuj, ki je ne le najstarejše mesto na Slovenskem, marveč je tudi ohranilo svojo izvirno srednjeveško zasnovo. Na Ptujskem gradu danes deluje Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Med obiskom gradu ne spreglejte:

• izjemne muzejske ponudbe, v kateri boste spoznali bogato zgodovino gradu in si ogledali edinstvene zbirke nacionalnega pomena, kot so zbirka več kot 300 glasbil, zbirka več kot 500 kosov orožja in zbirka pustnih mask – del slednje so tudi kurenti, katerih obhodi so uvrščeni na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine,
• najstarejše vinske kleti, ki pripoveduje o tradiciji ptujskega vinogradništva in skriva domnevno največji sod pri nas, velikana z več kot 40 tisoč litri prostornine,
• skrivnostnih grajskih podzemnih rovov, v katerih se vam gotovo razkrije kaka zgodba iz grajske preteklosti.

KAMNIŠKA TROJICA

Kar tri so grajske stavbe oz. njihove ostaline, ki zaokrožajo podobo v srednjem veku enega najpomembnejših stičišč na Kranjskem, Kamnika. Grad Zaprice je podeželski dvorec, ki ga je v 16. stoletju dal obnoviti Jurij Lamberg – njegovo renesančno podobo z obzidjem in dvema stolpoma denimo popisuje Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. Danes v njem domuje Medobčinski muzej Kamnik, v katerem boste v raznolikih razstavah odkrivali življenje na kamniških planinah in v mestu nekoč. Najlepši razgled na Kamnik in Kamniško-Savinjske Alpe ponujajo ruševine in terasa Starega gradu, ki sta mu po treh stoletjih obstoja v 16. stoletju usodni udarec zadala veliki potres in požar in ga zapisala propadu. Podobno žalostno usodo je doživel tudi Mali grad, danes eden najbolj prepoznavnih simbolov Kamnika predvsem zaradi enega najstarejših romanskih spomenikov na Slovenskem, dvonadstropne kapelice sv. Eligija, v kateri je tudi kripta. Ne spreglejte še:

• frančiškanskega samostana z bogato knjižnico in kapelo Plečnikovo Božjega groba,
• Budnarjeve domačije, več kot 400 let stare kmečke hiše s še delujočo črno kuhinjo,
• legende Malega gradu o grofični Veroniki, kamniškem simbolu, ki je svojo skopost drago plačala.

MOGOČNI CELJANI

Potem ko so ga po koroških grofih Vovbržanih v 14. stoletju prevzeli gospodi Žovneški oz. grofje (pozneje knezi) Celjski, najpomembnejša vladarska rodbina pri nas, je Stari grad v Celju obveljal za največjo utrdbo na Slovenskem, obenem pa so ga njegovi politično in gospodarsko sila vplivni lastniki tudi preuredili v udobno bivališče. Na začetku 15. stoletja so na vzpetini zgradili obrambno obzidje in štirinadstropni obrambni stolp, ki sta še vedno ohranjena. Stolp je dobil ime po Frideriku II. Celjskem, ki je bil v njem zaprt, po legendi zato, da bi mu oče preprečil poroko z Veroniko Deseniško, ki so jo obtožili čarovništva in nato umorili. Celjski grofje s svojimi dramatičnimi življenjskimi zgodbami že pol tisočletja navdihujejo mnoge literarne zgodbe in mite. Na Starem gradu v toplih mesecih potekajo mnoge kulturne prireditve, tudi festival Veronikini večeri, posvečen prav nesrečni celjski grofici. Ob obisku gradu ne spreglejte:

• razstave srhljivih naprav za mučenje in usmrtitve v Friderikovem stolpu, med katerimi sta tudi natezalnica in kolo za lomljenje,
• stalne razstave o grofih Celjskih v še enem pomembnem grajskem objektu, Knežjem dvoru.

LOŠKI GRADOVI

V Škofji Loki najdemo več gradov, njihov nastanek sega od 13. do 17. stoletja. Najbolj znani so Puštalski grad (danes je v njem glasbena šola), Starološki grad in Ajmanov grad (dom sester uršulink), osrednji grad pa je seveda Škofjeloški ali Loški grad, ki si ga lahko tudi ogledate. V 13. stoletju so ga zgradili freisinški škofje, pozneje je doživel več prenov. Danes je v njem Loški muzej, ki pripoveduje o zanimivi in bogati tisočletni zgodovini kraja. Del njegove dediščine je tudi klekljanje čipk, ki je Škofjo Loko poleg Idrije vpisalo na Unescov seznam nesnovne dediščine. Ne spreglejte še:

• bogate etnološke zbirke Loškega muzeja,

• kapucinske knjižnice, v kateri hranijo znameniti Škofjeloški pasijon, najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku iz leta 1721, ki je na Unescovem seznamu nesnovne dediščine.

ŽIVOSREBRNI GRAD

Nad Idrijo se vzpenja mogočni Gewerkenegg. Da so ga (v nem.) poimenovali preprosto »rudniški grad«, ni naključje, saj je v 16. stoletju nastal zaradi nahajališča živega srebra, ki so ga odkrili v bližnjem rudniku (drugem največjem tovrstnem na svetu!) – in ravno dediščina živega srebra je Idrijo vpisala na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Gewerkenegg je med slovenskimi gradovi nekaj posebnega, saj v njem nikdar ni prebivala nobena plemiška družina. Pet stoletij delovanja rudnika, enega najpomembnejših podjetij na našem ozemlju in širše, podrobno predstavlja Mestni muzej Idrija, ki ima svoje prostore na gradu. Ne spreglejte še:

• razstave Idrijska čipka in idrijske čipkarske šole, ki na mlajše rodove prenaša več kot tristoletno znanje in tradicijo klekljanja čipk na Idrijskem – slednje je uvrščeno v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine,
• zgodbe o Idrijčanki Evi Ceciliji Kraus, ki jo je ljubil sam Napoleon.

METLIKA

V samem središču Metlike lahko občudujete Metliški grad, ki je bil prvič omenjen v 14. stoletju, pozneje pa je imel pomembno vlogo pri obrambi pred turškimi vpadi. Obsežna obnova po silovitih požarih v 18. stoletju je prej trdnjavski utrdbi nadela značaj mestne rezidence, v kateri je danes Belokranjski muzej, ki skrbi za kulturno dediščino Bele krajine. Na gradu potekajo tudi številni kulturni dogodki, še posebej živahno je poleti, ko se prelevi v osrednje kulturno prizorišče. Oglejte si še:

• stalno muzejsko razstavo o življenju ljudi v Beli krajini od prazgodovine naprej,
• staro mestno jedro z mnogimi (arhitekturnimi) znamenitostmi, med katerimi je tudi prva dolenjska čitalnica.

OD SPANHEIMOV DO RADETZKEGA

Gradove, dvorce ali druge ogleda vredne zgradbe iz preteklosti lahko občudujete tudi v preostalih zgodovinskih mestih Slovenije:

• v Kranju grad Khislstein, priljubljeno letno kulturno prizorišče, v katerem je razstava o Gorenjski,
• na Jesenicah Bucelleni-Ruardovo graščino z železarskim muzejem in Kosovo graščino z zanimivimi zbirkami Gornjesavskega muzeja,
• v Radovljici Radovljiško graščino, kjer je danes sedež muzejev radovljiške občine,
• v Tržiču dvorec Neuhaus, v katerem je občasno živel maršal Radetzky,
• v Kostanjevici na Krki ministerialni dvorec Spanheimov, v katerem deluje Lamutov likovni salon,
• v Slovenskih Konjicah Stari grad, katerega razvaline pričajo o tem, da je bil to nekdaj eden največjih in najimenitnejših štajerskih gradov,
• v Šentjurju obiščite razvaline gradu Rifnik, ki je bil nekaj časa tudi v lasti grofov Celjskih.

 

Vas poleg grajskih mikajo tudi druge zgodbe slovenskih zgodovinskih mest? Potopite se vanje in odkrijte zanimivo preteklost in njene junake.