blog / 28. aprila 2023

Brezčasni trgi zgodovinskih mest

Glavni, mestni, stari, grajski … trgi. Iz njih so se rodila stara mestna jedra in se razvila zgodovinska mesta, ki dajejo naši deželi poseben čar in lepoto. So najboljši pričevalci o preteklosti in hkrati sodobni prostori za srečevanje in prizorišča številnih mestnih prireditev. Delček neštetih zgodb, ki jih pripovedujejo, in dragocene kulturne dediščine, ki jo skrbno ohranjajo, vam razkrijejo spodnje vrstice. Spoznajte trge zgodovinskih mest, žive muzeje časa.

 

Po vzoru Dunaja

Razgibano zgodovino Tržiča so močno zaznamovali požari, še zlasti tisti leta 1811. Po njem so podjetni Tržičani mestno jedro prenovili po zgledu cesarskega Dunaja in deželne Ljubljane, pri tem ohranili značilnosti, vraščene v gorenjsko stavbarstvo (denimo odprtine za sušenje kož, platna, nogavic …), in vsem stavbam za vsak primer dodali še železna polkna in vrata. Razgibana pročelja hiš v starem mestnem jedru boste takoj opazili, če se sprehodite po dolgi prometnici – nekdaj osrednjem prostoru trgovanja – ki jo na dvoje razdeli cerkev sv. Andreja. V spodnjem delu, danes je to Trg svobode, postojte pri Mallyjevi hiši, meščansko-plemiškem dvorcu, poimenovanem po podjetniku Karlu Mallyju, ki je soustanovil prvo tovarno čevljev v Tržiču. Malo naprej vas pozdravijo Devova hiša, rojstni kraj začetnika slovenskega posvetnega pesništva Janeza Damascena Deva, Holzapflova hiša, v kateri se je rodil sodelavec Kranjske čbelice in mecen Ignacij Holzapfel, in razkošna zgornja hiša na voglu. Koliko zanimivih stavb v eni sami ulici! Pa še namig: nasproti cerkve ne spreglejte zadnjega ohranjenega tržiškega »firbec vokna«, okna za radovedne, skozi katero so stanovalci diskretno opazovali dogajanje na živahni ulici.

Od Plečnika do Maleša

Ali ste vedeli, da skoraj vsak poseg v tla mestnega jedra Kamnika odkrije nove ostaline iz njegove bogate zgodovine? Na Glavnem trgu se vam značilnosti starega jedra razkrijejo v malem: stavba z igrivimi vzorci na fasadi, ki se nadaljuje tudi na Maistrovo ulico, opozarja na številne sledi, ki jih je v Kamniku pustil arhitekt Plečnik. Če posedite na klopci na trgu, boste pod seboj opazili geometrijsko talno zasnovo, ki jo sestavlja tudi granulat iz bližnje Kamniške Bistrice, pred seboj pa vodnjak, ki ga je oblikoval Plečnikov asistent Anton Bitenc in v katerega so vklesani simboli Kamnika od srednjega veka naprej. V Galeriji Miha Maleš je več stalnih razstav, posvečenih znanemu kamniškemu slikarju, za njo pa na vzpetini priteguje pozornost kapela sv. Eligija, del kamniškega Malega gradu. Popijte kavico na trgu in doživite atmosfero enega najbolj avtentičnih srednjeveških mest na Slovenskem.


Žlahtne zgodbe preteklosti

Nizke trške hiše pastelnih barv vas po ulici, ki jo razpolavlja žuboreči potok različnih imen, v ozadju pa budno varujeta Konjiška gora in cerkev sv. Jurija, pripeljejo na Stari trg. Trg izvirno zasnovo Slovenskih Konjic ohranja že od prvih omemb v 12. stoletju. Pokukajte v bogato zbirko umetnin Mestne galerije Riemer, ki si na številki 27 deli prostore s Konjiškim muzejem – ta hrani tudi izvirno kužno znamenje s Starega trga. Zaščitni znak Slovenskih Konjic je konj in tega v bronasti obliki po načrtu Borisa Kalina srečate tudi na Starem trgu. V neposredni bližini cerkve sv. Jurija še nekaj za tiste, ki jih zanima vojaška zgodovina: v zasebni Muzejski zbirki vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja lahko občudujete opremo in različne kose orožja, ki so jih naši dedje uporabljali, ko so se borili za cesarja. Pa še zabaven namig: na fasadi Občine Slovenske Konjice (Stari trg 29) poiščite pečat, ki obiskovalcem slavnostno naznanja, da je mesto član našega Združenja zgodovinskih mest Slovenije.

 

Tramvaj ob zvokih violine

Čeprav so ga že v srednjem veku obkrožale mogočne beneške palače in stavbe, je Tartinijev trg v Piranu današnjo podobo dobil šele konec 19. stoletja. Takrat so mandrač (manjše pristanišče za ribiške čolne) zaradi smradu in nečistoče, ki mestni gospodi kajpak nista bila pogodu, zasuli in naredili elipsast trg ter ga, tudi s spomenikom, posvetili svojemu najbolj znanemu meščanu Giuseppeju Tartiniju. Ste vedeli, da je do leta 1953 tam obračal tramvaj, ki je Piran povezoval s Portorožem? Sprehodite se po bleščečih istrskih tlakovcih Tartinijevega trga in se naužijte arhitekturnih biserov, kot sta ohranjena palača Benečanka in piranska mestna hiša, in ne pozabite se ozreti navzgor, k cerkvi sv. Jurija, ki že stoletja bdi nad mestom.

 

Največji in najbolj pesniški

Stojite na največjem srednjeveškem mestnem trgu v Sloveniji, ki je v 16. stoletju, ko je nastal, veljal za najlepšega v deželi. In tudi danes je lijakasto oblikovani Glavni trg v Novem mestu prava paša za oči in priljubljen prostor za druženje. Če se ozrete naokrog, boste takoj opazili značilne stavbe z arkadnimi hodniki in odprtimi oboki. Začutite duh živahne ustvarjalnosti podjetnih novomeških meščanov v preteklosti. Med arkadnimi stavbami izstopa mestna hišarotovž – pri zasnovi katere so se navdihovali pri ljubljanski soimenjakinji. Na mesto nekdanjega litoželeznega vodnjaka je novomeški arhitekt Marjan Mušič, avtor celovite zasnove trga, dal postaviti vodnjak z verzi pesmi Na trgu Dragotina Ketteja. Kdo ve, če vanj vržete kak kovanček, se vam celo nasmehne sreča.

 

Osrednji družabni prostor

Kam greste, ko si na Jesenicah zaželite obiskati različne prireditve? Na trg, ki so ga Jeseničani imenovali po svojem rojaku, dramatiku, pesniku in pisatelju Tonetu Čufarju. Najpomembnejši družabni in koncertni prostor v mestnem središču obkrožajo tudi najpomembnejši objekti – med njimi so Gledališče Toneta Čufarja, knjižnica in Gimnazija Jesenice, zgrajena v secesijskem slogu. Poleti jih lahko opazujete ob vodnih curkih talnega vodnega elementa, ki prijetno ohladi razgreto mestno površino.

 

Sledi beneškega blišča

Vse poti vodijo na Titov trg, bi lahko dejali malce v šali, a to za osrednje ulice Kopra gotovo velja. Mestni trg priča o pomembni vlogi, ki jo je imel Koper v času Beneške republike, in o tem bi veliko zanimivih zgodb lahko povedale stavbe, ki ga obkrožajo. Vstopite v Pretorsko palačo, nekdaj sedež beneških podestatov, ki očara že s svojo slikovito fasado, ali v Ložo (Loggio), v kateri so pred stoletji potekale burne razprave meščanov, danes pa v njej deluje ena najstarejših kavarn v Sloveniji. Če boste pozorni, boste na enem od vogalov stavbe uzrli kipec Marije z detetom, ki so ga postavili v spomin na kugo, ki je leta 1554 zdesetkala prebivalstvo v Istri. Vzpon po 204 stopničkah vas bo na vrhu koprskega mestnega stolpa (zvonika) nagradil z imenitnim razgledom na mestno jedro in daleč naokrog. Če boste ujeli pravi trenutek, pa zaslišite tudi zven najstarejšega še delujočega zvona pri nas, ulitega leta 1333.

 

Spomin na mogočno preteklost

Nekdaj so se vse tamkajšnje pomembne prometne poti stekale na impozantni Grajski trg v Žužemberku, središču Suhe krajine, toda vojna vihra je te poti prekinila in uničila marsikatero stavbo, ki so trg krasile. Najslabše jo je odnesla cerkvica sv. Jakoba, na katero danes spominjajo le še stare fotografije in poseben paviljon, in del znamenitega gradu Žužemberk, katerega propad se je začel že prej, v 18. st. Nekdaj mogočno trdnjavo Auerspergov, tudi prizorišče najpomembnejše žužemberške prireditve, Trških dnevov, so v zadnjih desetletjih precej obnovili in si ga morate ogledati. Na Grajskem trgu pa ne spreglejte še čisto posebnega litoželeznega vodnjaka s kačjimi glavami, ki so ga ulili v bližnji Auerspergovi železarni na Dvoru in ga tja namestili že v 19. stoletju. Za počitek predlagamo Park znanih Suhokranjcev, kjer vam znani meščani Žužemberka morda prišepnejo kako zanimivo zgodbo iz burne zgodovine teh krajev.


Za zaljubljene

Izrazitega trga Brežice sicer nimajo, imajo pa zato Ulico stare pravde, znano po vzdevku Gasa. Gre za eno najlepših ulic v starem mestnem jedru, ki jo z obeh strani dopolnjujeta dve največji arhitekturni znamenitosti mesta – impozantni grad Brežice, v katerem danes domuje Posavski muzej Brežice in kjer najdete tudi veličastno Viteško dvorano, ter pred kratkim temeljito prenovljeni Vodovodni stolp, ki vam razkrije zanimivo zgodovino teh krajev in ponudi tudi prelep razgled. Nizko zidane hiše na južnem delu Gase, prizidane na staro mestno obzidje, vas popeljejo v čas, ko so v njih še živeli obrtniki. Med sprehodom po najlepši brežiški ulici si odpočijte na klopci ljubezni, na kateri se vam kulisa za nepozabne spomine ponuja kar sama.

 

Pristno sladek, pristno srednjeveški

Linhartovemu trgu v Radovljici pravijo tudi muzej na prostem. Hitro boste ugotovili, zakaj. Na osrednjem, pravokotno oblikovanem trgu, ki so ga v 18. stoletju imenovali Mesto, so dobro vidne ostaline časov vse od srednjega veka. Mogočna baročna Radovljiška graščina kraljuje nad tretjino trga, ohranjene so hiše iz obdobja med 16. in 18. stoletjem, med njimi Šivčeva hiša, edinstven primer renesančne arhitekture pri nas, danes pa galerija. V lectarski delavnici izveste vse o zgodovini lectarstva v Radovljici, v lekarniškem in alkimističnem muzeju o tem, kako so zdravili nekoč, v graščini vas z zgodbo o slovenskem čebelarstvu pričakuje Čebelarski muzej. Naj vas živopisana pročelja avtentičnih stavb skupaj z vonjem po sladkorju in medu ponesejo v čas, ko se je na osrednjem trgu odvijalo živahno javno življenje, iz pritličnih delavnic pa slišalo delo neumornih rokodelskih rok. Za konec se sprehodite še do konca trga, kjer se vam na razgledni točki odpre čudovit razgled na dolino reke Save in Julijske Alpe.

 

Ko iz trga zraste mesto

Središče Raven na Koroškem tvori nekdanji trg Guštanj, ki se je začel razvijati v prvi polovici 13. stoletja in ga uvrščajo med pomembnejša naselbinska območja na Slovenskem. Na širšem območju trga sledimo razvoju najmanj desetih grajskih stavb, katerih sledi pa je čas večinoma že povsem zabrisal. Ali ste vedeli, da se ravensko trško jedro od 17. stoletja, ko ga je upodobil Janez Vajkard Valvasor, ni spremenilo? Da bi kar najbolje doživeli preteklost Raven, nekdaj zelo pomembnega fevdalnega in trgovskega središča, se podajte po Stari ulici, ki s trga vodi do cerkve sv. Egidija. Tukajšnje hiše so obnovljene, a ohranjajo baročno zasnovo.

 

Mestno jedro, ki je kljubovalo vsem neprilikam

Najmanjše mesto v dolenjski pokrajini, edino slovensko mesto na otoku in edino srednjeveško mesto, ki nikoli ni bilo zaščiteno z obzidjem. Kostanjevica na Krki je od svojega nastanka doživela marsikaj, a se vedno znova obdržala nad Krko. Če bi si mesto, nekdaj središče kostanjeviškega gospostva, ogledali iz zraka, bi videli njeno stoletja nespremenjeno zasnovo z dvema glavnima vzporednima prometnicama, Ulico talcev (nekdaj Veliki plac) in Oražnovo ulico (Mali plac), ob katerih so nanizane hiše in gospodarska poslopja. Na Oražnovi ulici izstopa novi grad ali stari farovž, ki je skozi stoletja večkrat menjal lastnika (tudi rodbini Valvasor in Auersperg). Poleg gradu bo vašo pozornost pritegnila še skrbno vzdrževana hiša v oker barvi – to je rojstna hiša znanega zdravnika in mecena Ivana Oražna; o njegovem življenju izveste več v urejeni spominski sobi. Na Ulici talcev pa ne spreglejte Vile Castanee, največje meščanske hiše na otoku iz leta 1878, ki je s temeljito prenovo dobila imenitno novo podobo in novo življenje.

 

Kjer je doma kultura

V Šentjurju vam bodo s ponosom povedali, da je bil njihov Zgornji trg leta 2015 razglašen za najlepše slovensko trško jedro. Brez dvoma lahko trdimo, da je v tem kraju doma kultura. Obiščite Ipavčevo hišo, rojstno hišo najbolj znane šentjurske zdravniško-skladateljske rodbine Ipavec, opremljeno v slogu 19. st. V njej boste izvedeli veliko o Ipavčevih in Šentjurju, nujno pa pokukajte tudi na vrt, priljubljeno poletno prizorišče, kjer pod mogočno lipo stoji vodnjak mojstra arhitekta Plečnika, ki je v zgodovinskih mestih pustil kar nekaj sledi. Nasproti cerkve sv. Jurija najdete muzejsko zbirko z najdbami z bližnjega arheološkega najdišča Rifnik. Če vas zanima, kako so bili oblečeni in kako so živeli naši predniki pred več tisoč leti, si razstavo morate ogledati. Umetniški navdih poiščite v Galeriji Zgornji trg, kjer razstavljajo priznani kiparji in slikarji, ali pa v spominski sobi New Swing Quarteta. Stalna razstava v njej se poklanja eni najbolj znanih slovenskih glasbenih skupin, ki je svojo pot začela – da, pravilno ste uganili – v Šentjurju.


Vse na enem trgu

Dobrodošli v starodavnem mestu, ki s svojimi hišami tvori obliko srca. Metlika je mesto, ki je veliko doživelo in bilo v zgodovini teh krajev v marsičem prvo. Tako boste na osrednjem Mestnem trgu denimo našli stavbo, v kateri je bila prva čitalnica v Beli krajini, pa cerkev sv. Nikolaja, ki so jo prvič omenili že leta 1334, komendo nemškega viteškega reda in kar nekaj rojstnih hiš znanih Metličanov, med njimi rojstno hišo kiparja Alojza Gangla (njegova sta spomenika Vodniku in Valvasorju v Ljubljani!) in njegovega nečaka, pisatelja, pesnika, sokolovca Engelberta Gangla. Če boste pozorni, lahko na mestni hiši uzrete odlitek metliškega grba, na katerem je grad s krokarjem. Za piko na i pa obiščite še Hišo dobrot Bele krajine, ki ponuja dobrote lokalnih proizvajalcev.

 

Sodobno, a s pogledom v preteklost

Idrijski Mestni trg je med našimi opisanimi trgi nekaj posebnega, saj je pred nekaj leti pod taktirko arhitektov Borisa Podrecce in Marka Lavrenčiča doživel izrazito sodobno preobrazbo. Osrednji prostor na trgu zavzema ploščad, ki spominja na med vojno uničeno cerkev sv. Barbare, zavetnice idrijskih rudarjev. Pod površino se skriva tudi cerkvena podzemna kripta, na kar vas opozori stebrišče, bližnja fontana pa je bila postavljena kot simbol očiščenja. Če nekoliko dvignete pogled s ploščadi, bo vašo pozornost pritegnilo več zanimivih stavb: secesijska mestna hiša (rotovž) izstopa po bogatem videzu, nasproti nje stojita mogočni stavbi kockaste oblike Golijeva hiša in Tavčarjeva hiša, ki sta veliko bližje meščanskim hišam svojega časa kot tipičnim idrijskim rudarskim hišam. V ozadju bo nase nemudoma opozoril grad oz. nekdanja rudniška upravna stavba Gewerkenegg (danes muzej), ki s svojo podobo še dodatno poudarja izjemno, na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine zapisano rudarsko zgodovino Idrije.

 

Živi spomenik na vsakem koraku

Zdi se, da se je v mestnem jedru Kranja čas ustavil. Ker je bila večina hiš na Glavnem trgu in v ulicah v njegovi neposredni bližini zadnjič prezidana v 19. stoletju, imajo historicističen videz. Na trgu vas bo navdušila dvodelna mestna hiša z vogalnim stolpičem in urico ter imenitnim renesančnim dvorcem, v katerem z zanimivimi stalnimi razstavami domuje Gorenjski muzej, Pavšlarjeva hiša, ki razstavlja Prešernove nagrajence, in Prešernovo gledališče, ki mu je značilno podobo nadel Plečnik. Poleg gledališča stoji znamenita cerkev sv. Kancijana in tovarišev, ki se je razvila na temeljih prastarega sakralnega objekta. Če se postavite pred mestni vodnjak na severnem delu trga, se vam bo kot visokorasla lepotica v ozadju nastavila v objektiv in skupaj s slikovitimi mestnimi hišami poskrbela za izjemno fotografijo. Obiščite tudi njen zvonik, ta vas po temeljiti obnovi vabi k zares osupljivemu panoramskemu razgledu na vse štiri strani neba. Poleg obiska zvonika si vzemite čas za ogled kostnice s posmrtnimi ostanki prebivalcev, ki so jih v preteklosti pokopavali v bližini cerkve.


V središče sveta po prgišče miru

Ko so pred več kot tremi desetletji Slovenj Gradec po zaslugi domačina, akademskega slikarja Karla Pečka, v Organizaciji združenih narodov razglasili za glasnika miru, je to pomembno vplivalo na razvoj mesta. Za prepoznavnost v mednarodnem kulturnem prostoru si je ob Pečku prizadevala tudi Koroška galerija likovnih umetnosti, ki je tako postala slovenjgraško (kulturno) središče sveta, ki ima prostore v eni najpomembnejših stavb na Glavnem trgu, prav tam, kjer ima domicil tudi Koroški pokrajinski muzej. Še preden vstopite v njune prostore, vas na levi strani pozdravi Venetski konj Oskarja Kogoja, nato tridelni vodnjak življenja Mirka Bratuše, malo naprej na trgu vas v rojstno hišo Huga Wolfa že vabi stalna razstava, ki predstavlja življenje tega velikana evropskega samospeva. Cerkev sv. Elizabete je med pomembnimi mestnimi sakralnimi objekti, zanimiva še posebej po tem, da je najverjetneje prva na svetu, posvečena tej zavetnici revnih in ubogih. Da bo obisk slovenjgraškega mestnega jedra še slajši, obiščite Perger1757, kjer že deveto generacijo skrbijo za ohranjanje znanja in tradicije medičarske, svečarske in lectarske dediščine.


Magistrat, sv. Florijan in sejmi

Po romantičnih ulicah in ob strnjenih hišah pod mogočnim Ptujskim gradom vodi pot do Mestnega trga, srca Ptuja. Pravokotno oblikovani trg je skozi čas zamenjal več imen, na primer po velikem požaru leta 1744, ko je dobil ime in tudi spomenik, posvečen sv. Florijanu, zavetniku pred požari, ki s svojo razgibano figuro na trgu še vedno dominira. Še pred spomenikom pa boste gotovo opazili najbolj izstopajočo stavbo v mestnem jedru. To je mestna hiša (magistrat), katere zasnovo so na začetku 20. stoletja zaupali priznanemu avstrijskemu arhitektu Maxu von Ferstlu in v kateri si ptujski zaljubljenci danes obljubljajo večno zvestobo. Hiša je še danes res pravi arhitekturni presežnik. Mestni trg je tudi priljubljen prostor za tradicionalne mestne sejme, ki jih Ptuj prireja že vse od 9. stoletja in tako v preteklosti kot danes privabljajo mnoge rokodelce, trgovce in obiskovalce. Če se boste udeležili Jurijevega, Ožboltovega ali Katarininega sejma, boste gotovo okusili kanček sejemskega vrveža, ki že stoletja polni Mestni trg.

 

Posvečen Petru

Zaradi lege na ozkem pomolu, vpet med dve reki, ima Črnomelj že od nekdaj posebno zasnovo, ki se ohranja malodane nespremenjena. Kar je bilo spremenjeno, pa je poimenovanje osrednjega trga v mestnem jedru, tudi prizorišča različnih dogodkov. Petrov trg zavzema prostor med glasbeno šolo, cerkvijo sv. Petra in turistično-informacijskim centrom. Trg je povezan tudi s prostorom, kjer je vodnjak pitnik, ki ga najdete v bližini cerkve in je umetniško delo akad. kiparja Boštjana Kavčiča. Stara šola, v kateri je dom našla Glasbena šola Črnomelj, je iz zadnje četrtine 19. stoletja. Ob prenovi je ohranila izjemno kamnito stopnišče, ki ga je oplemenitil »najdaljši« lestenec v Sloveniji, delo domačina, akad. kiparja Jožefa Vrščaja.

 

Pisana Loka

Številne bogato poslikane cerkve in množica stavbnih pročelij razkrivajo bogato slikarsko tradicijo, ki je srednjeveškemu biseru Škofji Loki prinesla vzdevek »pisana Loka«, bila pa je tudi priljubljen kraj za srečevanje in ustvarjanje najbolj znanih slovenskih impresionistov. Eno najlepših stavb, z renesančno in ornamentalno poslikavo okrašeni meščanski dvorec, imenovan Homanova hiša, najdete na Mestnem trgu ali Placu. Od množice zgodovinsko pomembnih stavb na trgu – vsaka je po svoje izjemna – izstopa nekdanja mestna hiša, markantni stari rotovž, dolgo sedež krajevnih oblastnikov in sodnikov. Ne manjkata niti vodnjak in kužno znamenje, spomin na veliko preizkušnjo za lokalno prebivalstvo. Z zanimivo okrašeno fasado in visoko streho vas privabi tudi Martinčkova hiša. Tradiciji rokodelstva in obrtništva, ki sta pomembno pripomogla k razvoju Škofje Loke v središče regije, pa se priklanja Rokodelski center Duo. V njem si lahko ogledate rokodelske razstave in kupite vrhunske izdelke domačih obrtnikov. Razkrijejo vam tudi znanja, ki so jih iz roda v rod prenašali marljivi loški rokodelci.

 

Svet v malem

Ropotanje koles, pokanje bičev, glasni kriki mitničarjev in pogovori kmetic, ki so na trg še v jutranjem mraku znesle dobrote z okoliških kmetij, kmalu zatem hrup ob sklepanju kupčij, zvečer pa promenada za premožnejše … Tako živahni so bili nekdaj trški dnevi Glavnega trga v Celju. Ta je v srednjem veku kazal tipičen obraz: bogate meščanske hiše, kot je bila razkošna Hohenwarterjeva hiša, in javne stavbe na zahodni strani, na vzhodni skromnejša stanovanja manjših trgovcev in rokodelcev. Sredi trga je nekoč stal mestni vodnjak, v bližini sramotilni kamen ali pranger, na katerega so privezovali prestopnike in na mestu katerega si lahko danes ogledate Marijino znamenje. V 18. stoletju so na trg postavili celo železno kletko in vanjo zapirali skopuške celjske peke, ki so pekli premajhne hlebce! Vse te razburljive pripovedi o preteklosti vam pripoveduje Glavni trg, danes v vseh letnih časih tudi pomembno prireditveno in družabno središče Celja.

 

Mesto na dan

Bi radi spoznali osrednje znamenitosti zgodovinskih mest, onkraj njihovih zgodovinskih trgov? Izberite si svoje mesto na dan in se sprehodite skozi najlepše mestne zgodbe.

Nazaj na vse prispevke