Čas je za zeleno!

Slovenija je trajnostna destinacija, v kateri si prizadevamo živeti čim bolj v sozvočju z naravo in jo ohranjati za zanamce. Za trajnostne in čim bolj ekološke vsebine in ponudbo se trudijo tudi v slovenskih zgodovinskih mestih, kar med drugim dokazuje znak Slovenia Green, s katerim se lahko pohvali marsikatero zgodovinsko mesto. Kako v mestih udejanjajo strateške cilje o zelenem prometu in zelenih konceptih ter trajnostnem razvoju, kamor uvrščamo tudi čebelarstvo in čebelarski turizem, izveste v tokratnem blogu.

 

SLOVENIA GREEN

 

Pod okriljem Zelene sheme slovenskega turizma se uresničujejo zelene politike in ustvarjajo zelena doživetja in v okviru tega nacionalnega programa se podeljuje zlati, srebrni ali bronasti znak Slovenia Green, ki je obljuba zelene prihodnosti in uvajanje trajnostnih modelov v slovenski turizem. Da lahko znak pridobi, mora mesto oz. destinacija izpolnjevati več pogojev, uresničevanje trajnostnih ukrepov pa se preverja vsaka tri leta. Med skoraj stotimi imetniki znaka Slovenia Green so tudi zgodovinska mesta: Kamnik in Kranj (zlati znak); Idrija, Ptuj, Slovenj Gradec, Šentjur, Novo mesto, Škofja Loka, Koper, Brežice in destinacija Bela krajina, katere del je tudi Metlika (srebrni znak); Celje, Kostanjevica na Krki in destinacija Rogla-Pohorje, katere del so tudi Slovenske Konjice (bronasti znak). Destinacije in ponudniki v postopku vključevanja v Zeleno shemo podpišejo Zeleno zavezo slovenskega turizma, ki temelji na desetih trajnostnih načelih. Zelena zaveza slovenskega turizma opredeljuje temeljno zavezo slovenskega turizma, da deluje po trajnostnih načelih in da si nenehno prizadeva za izboljšave.

ZELENI PROMET

 

Slovenija je z naravnimi zakladi resnično bogata, da je tudi zares zelena, pa pove podatek, da jo prekriva skoraj 60 odstotkov gozdnih površin. Možnosti, da jo odkrivate na »zelen način«, z nizkim ogljičnim odtisom, je res veliko. Odkrijte, katere so.

 

Kolesarstvo

Razgibana slovenska pokrajina je idealna za izlete v naravo in zelene počitnice. Če ste ljubitelj kolesarjenja, boste našo deželo lahko odkrivali na krajših urejenih kolesarskih poteh ali se odpravili na kolesarsko turo, kot je na primer Bike Slovenia Green – trajnostno naravnana tura vas bo popeljala med mesti, ki so pridobila trajnostni certifikat Slovenia Green. Iz Alp se spusti vse do Jadranskega morja, kjer zgodovinski mesti Koper in Piran povezuje znana čezmejna kolesarska pot, speljana po nekdanji železniški progi Porečanki, in tudi druge, nič manj zanimive urejene kolesarske poti.
Za res dobro pripravljene kolesarje, ki obožujejo vožnjo po gorskih poteh, bo prava poslastica večdnevna kolesarska tura Trans Slovenia, ki vodi tudi skozi Kamnik in se vzpne na Veliko planino. Gorski kolesarji bodo navdušeni tudi nad drugimi možnostmi, ki jih kamniško podeželje ponuja. Dobro kondicijsko pripravljeni kolesarji bodo uživali na urejenih belokranjskih trasah, kot sta Kolesarska pot Krašnji Vrh in Kolesarska pot Vidošiči, ki imata za izhodišče in cilj Metliko, ali pa v krožni Cvičkovi kolesarski poti, ki je ena od možnih poti Kostanjevice na Krki.

Namig: O preostalih kolesarskih poteh v slovenskih zgodovinskih mestih lahko preberete tukaj.

 

Potepanje po hribih in podeželju

Marsikje kolesarske poti niso ravne in pri vzponih do cilja bolj rekreativnim kolesarjem prav pride električno kolo. Tega si lahko izposodite v več zgodovinskih mestih in si tako ogledate tudi bolj skrite ali težje dostopne naravne in kulturne znamenitosti.

• Bogato kulturno in tehniško dediščino Idrije, njeno turistično ponudbo in izjemne vodne vire znotraj Geoparka Idrija si lahko ogledate brez obremenjevanja narave, z izposojo e-koles v Mladinskem centru Idrija.
• Mesta Jesenice, Radovljica, Tržič in Kranj povezuje avtomatiziran sistem izposoje koles Gorenjska.bike, tudi električnih, z njimi pa boste lahko odkrivali mnoge kolesarske poti po Gorenjski, ki so označene s smerokazi in zemljevidi. Za svojo kolesarsko karto povprašajte kar v katerem od turistično-informacijskih centrov mest.
• Če se želite potepati po razgibani okolici Škofje Loke, lahko izbirate med več urejenimi trasami, za izlet pa si lahko kolo tudi izposodite.

 

Mestna doživetja

Zakaj ne bi središč zgodovinskih mest in njihovih avtentičnih butičnih zgodb odkrivali kar na kolesu in tako delovali ekološko? Več mest ima urejen sistem izposoje koles, pa tudi sicer si prizadevajo za trajnostno mobilnost.

• Slovenj Gradec si močno prizadeva prebivalce in obiskovalce spodbuditi h kolesarjenju, in sicer s projektom S kolesom v mesto, s katerim nagradijo vse, ki se odločite mesto obiskati s kolesom namesto z avtomobilom. Ponujajo tudi izposojo koles, njihov cilj pa je v prihodnjih letih zgraditi celovito kolesarsko omrežje v mestnem jedru.
• Novo mesto je z zaprtjem mestnega središča za promet dalo prednost pešcem in kolesarjem, ki si po urejenih poteh lahko ogledajo mestne znamenitosti na enem od mestnih koles ali pa se zapeljejo z električnim minibusom.
• S sistemom izposoje javnih koles za prevoz v mestnem jedru, združenim pod imenom Kolesce, k zeleni mobilnosti že več let obiskovalce uspešno nagovarjajo v Celju, Šentjurju in Slovenskih Konjicah.
• V Kamniku trajnostno mobilnost spodbujajo z izposojo gorskih električnih in navadnih koles. V okviru sistema Kamkolo pa si lahko izposodite tudi kolo za vožnjo po mestu.

 

Pohodništvo

Ali ste vedeli, da je v Sloveniji več kot 15 tisoč kilometrov planinskih, sprehajalnih in tematskih poti? Nič čudnega, saj smo Slovenci znani kot veliki ljubitelji pohodništva, rekreacije, ki prinaša nove izzive, uživanje v dih jemajočih razgledih in spodbuja preživljanje prostega časa v zelenem okolju.

Med najlepše pohodniške poti uvrščamo Vio Bela krajina, ki vas popelje ob reki Kolpi vse do Metlike, ali pa razgibano Loško planinsko pot, ki jo lahko prehodite tudi po etapah – prav tako kot veličastno Slovensko planinsko pot, ki je dolga več kot 600 kilometrov in poteka po večini slovenskega gorskega sveta, ali pa mednarodno pohodno traso Vio Alpino, ki poteka skozi osem držav in na kateri lahko občudujete naravne znamenitosti, kot je tržiška Dovžanova soteska. Po vseh pomembnih vrhovih koroške regije je speljana Koroška planinska pot, ki se ustavi tudi v Slovenj Gradcu.

Seveda pa privlačnih poti ne najdemo le v visoko- in sredogorju. Tako boste pohodniki denimo uživali v razgledih na slikovite hribčke in doline, ki jih ponujajo poti v zaledju Ptuja, in se v neokrnjeni naravi prijetno razgibali na poteh v okolici Brežic. Tudi v Piranu lahko izbirate med več tematskimi potmi in prav vse vas bodo nagradile z idiličnim razgledom na morje. V Kamniku pa bodo v kratkem izdali zemljevid nižinskih poti na področju Menine planine, doline Kamniške Bistrice, Velike planine in Posavskega hribovja.

Namig: Do izhodišče pohodniškega ali kolesarskega izleta se lahko pripeljete z vlakom in si pot tako popestrite ter naredite še bolj ekološko.

 

MEDENO RAZKOŠJE

 

Čebelarstvo ima na Slovenskem dolgo tradicijo in velik pomen, kar je poudarjal tudi utemeljitelj sodobnega čebelarstva Anton Janša. Danes vemo, da so čebele izjemno pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in s tem preživetje človeka, na kar opozarja tudi svetovni dan čebel, ki ga zaznamujemo 20. maja.

• Že naši predniki so bili s čebelami zelo povezani, kar dokazuje slikanje motivov na panje – to posebnost slovenske kmečke kulture si lahko ogledate v zbirki več kot 800 panjskih končnic, ki jih hrani pravkar prenovljeni Čebelarski muzej v Radovljici. Obiščite radovljiški lectarski muzej, v katerem boste spoznali zgodovino izdelovanja lectovih src, najbolj znane okrašene sladice iz medenega srca, s katero so si mladi nekdaj izkazovali ljubezen. V Radovljici vabijo tudi na zabavno dogodivščino S čebelico po Radovljici, na kateri bodo še zlasti najmlajši navdušeno spoznavali svet čebel.
• Ohranjanju tradicije lectarstva so predani tudi v Pergerju 1757, lectarski, medičarski in svečarski delavnici, ki deluje v osrčju Slovenj Gradca, in kamniški muzejski svečarski delavnici pri Lectarjevih, kjer lahko med drugim vidite, kako je z odlitki voska iz kalupov za lectarske kruhke na poseben način sveče krasil znani arhitekt Jože Plečnik.
• V Kopru si, skupaj s hrvaškimi kolegi, prizadevajo, da bi med zaščitene jedi z geografskim poreklom dodali tudi istrski med.
• V Dolenjskem muzeju v Novem mestu si lahko ogledate stalno razstavo z bogato zbirko rezljanih modelov za lect in voščene votive iz 18. in 19. stoletja, apiturizem in zdravljenje s čebeljimi izdelki pa lahko spoznate pri novomeški čebelarki Andreji Stankovič.
• V Idriji si lahko ogledate enega redkih ohranjenih primerov mestnih čebelnjakov, ki je bil zgrajen že leta 1927, pred nekaj leti pa je bil temeljito obnovljen.
• Škofja Loka vas vabi na Učno pot kranjske sivke, avtohtone slovenske čebele. S pestrim rastlinjem obdana učna pot obsega deset stojišč, ki so opremljena s panji, čebelnjaki in informativnimi tablami, na katerih boste spoznali čebeljo družino in čebelja domovanja.

ZELENI KONCEPTI

 

Po zaslugi številnih trajnostnih ukrepov, gastronomskih presežnikov in visoke kakovosti lokalne hrane je Slovenija pridobila naslov evropske gastronomske regije 2021. Tudi slovenska zgodovinska mesta so se zavezala k spodbujanju povezovanja med lokalnimi dobavitelji in skupnostjo, s poudarkom na lokalni pridelavi in svežih produktih z zelenega podeželja ter kratkih nabavnih verigah. Odkrijte, kateri uspešni projekti uresničujejo idejo trajnostne preskrbe.

• Medsebojno sodelovanje in trajnost v Slovenj Gradcu spodbujajo s skupnostnimi vrtovi. V trgovini Kašča lahko dobite živila, označena z bio in demeter certifikatom, lokalne izdelke kupite v trgovini Frišna, v veganski restavraciji Beetbox ponujajo jedi iz lokalnih sestavin, na kmetiji Ravnjak pa se ponašajo z okoljskim certifikatom Zeleni ključ. Ta se podeljuje le ponudnikom, ki z visokimi okoljskimi standardi neposredno pripomorejo k varovanju okolja.
• V Kranju deluje Stonoga, dobro organizirana dobava lokalno pridelane zelenjave in drugih živil, stražiška in mavška tržnica.
• V Radovljici lahko enkrat mesečno obiščete podvinsko tržnico, posežete po domačih jedeh na žlico v kozarcih in spoznate Monikin biodinamični vrt.
• Na koprski tržnici najdete več ekoloških živil, v mlekomatu prevzamete mleko z ekoloških kmetij, v zadrugi Zemlja in morje naročite zabojček ekoloških pridelkov, v trgovinici Ekola pa kupite živila brez embalaže.
• V okviru projekta Škofjeloški grad – Sožitje na grajskem vrtu v Škofji Loki gradijo odprto, vključujočo in solidarno skupnost. Na Loškem gradu so uredili zeliščni vrt začimbnic in dišavnic, na njem pa potekajo programi za večjo socialno vključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju. Vse, kar pridelajo, uporabniki grajskega vrta tudi prodajo. Gre za primer dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja.
• Pridelke in izdelke lokalnih pridelovalcev lahko v Novem mestu vsako soboto kupite na novomeški tržnici.
• Na planinah pod Kamniško-Savinjskimi Alpami mnoge kmetije dajejo poudarek naravno pridelani hrani, med njimi so biodinamična ekološka kmetija Pri Vodiškarjih, Pr’ Gabršk, kjer izdelujejo znameniti pastirski sir trnič, in ekološka kmetija Pri Zaplatarju. Najdete jih tudi na kamniški tržnici.

Vas zanima preteklost, o kateri pripovedujejo slovenska zgodovinska mesta? Potopite se v njihove zgodbe in zaživite v nekem drugem času.