Nevrotestiranje: Kako se učenci odzivajo na vsebine kulturne dediščine
V ponedeljek, 3. aprila, in torek, 4. aprila 2023, smo v 4. razredu Osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki izpeljali nevrološko testiranje otrok. S testiranjem smo na inovativen, a neinvaziven način preverjali in primerjali odzive otrok, medtem ko so ti pri likovnem pouku obravnavali redno snov po obstoječem učnem načrtu, a na področju lokalne kulturne dediščine.
Testiranje pilotne izvedbe učne ure z elementi kulturne dediščine je bilo izvedeno pod okriljem projekta Šola prenove za nove generacije, v katerem sodelujejo Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Univerza na Primorskem – Fakulteta za humanistične študije, Šolski center Škofja Loka – Srednja šola za lesarstvo, Občina Škofja Loka, norveški partner Magma Geopark AS iz Egersunda in vodilni partner projekta Združenje zgodovinskih mest Slovenije.
S testiranjem smo pri uporabi različnih metod poučevanja merili kognitivni odziv pri zaznavanju in obdelavi dražljajev z uporabo tehnik, specifičnih za aplikativno nevroznanost. Informacije o preživeti izkušnji so bile pridobljene neposredno od učencev, z uporabo t. i. elektroencefalograma (EEG), s katerim se zabeleži električna aktivnost, ki jo proizvajajo možgani za pridobitev informacij. Pripravljene meritve so bile namenjene opazovanju sprememb na ravni: kognitivne obremenitve, pozornosti, stopnje vključenosti in zaznanega dobrega počutja med načrtovanimi aktivnostmi.
Testiranje je potekalo v dveh delih. Prvi dan je bil namenjen testiranju otrok med običajno šolsko uro likovnega pouka, drugi dan pa je bil namenjen izvajanju šolske ure po učnem načrtu, vendar obogateni z elementi kulturne dediščine. Strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so pripravili novo učno pripravo predmeta likovnega pouka tako, da je bila vsebina učne ure podana skozi vidik in primere kulturne dediščine iz lokalnega prostora. Tokratna ura je bila pripravljena na temo bivališča živali skozi preteklost, ki so jih učenci interpretirali na področju arhitekture.
Prvi dan testiranja je učencem italijanski nevroznanstvenik Andrea Bariselli predstavil, kako delujejo možgani, naprave za merjenje ter kaj se meri. Merjenje je bilo popolnoma neinvazivno; naprave so beležile odzive možganskih valov – kot bi postavili npr. mikrofon na stadion, je otrokom pojasnil Bariselli. Tema delovanja možganov je bila otrokom sila zanimiva; z velikim zanimanjem so najpogosteje spraševali, kaj se dogaja z možgani med spanjem, ali zmeraj sanjamo, zakaj se zbujamo ob isti uri, ali tudi možgani kdaj počivajo … Samo testiranje je potekalo na enostaven in za otroke zabaven način in jih ni oviralo pri spremljanju učne ure, saj se je naglavna naprava (EEG) z lahkoto prestavila med učenci. Enako testiranje je potekalo v mesecu marcu pri učencih četrtih razredov na osnovni šoli na Norveškem.
Projekt, ki približuje kulturno dediščino ne le učencem, temveč tudi učiteljem, želi z znanstveno podlago utemeljiti in določiti pogoje ter načine za boljše razumevanje, učenje delov iz obveznih učnih vsebin posameznih osnovnošolskih predmetov skozi vključevanje narave in kulturne dediščine v pouk kot bolj zanimivo, smiselno in motivirano. Tovrstni pristop spodbuja tudi inovativne metode poučevanja, ki koristijo odnosu učitelj – učenec. Izboljša se kakovost izobraževanja in hkrati neposredno vzpodbuja in prispeva k ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine. Vključitev inovativnih metod poučevanja, ki uvajajo elemente kulturne dediščine in tradicionalne veščine ter znanja za njeno prenovo, tako v učilnici kot v naravi, lahko občutno prispeva k izboljšanju samega učnega procesa.
Projekt Šola prenove za nove generacije poteka pod pokroviteljstvom Norveške, s finančnimi sredstvi Norveškega finančnega mehanizma (Norway Grants), in Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj RS.
Foto: Nejc Vurnik
