Črnomelj

Črnomaljski grad je najstarejša in najmogočnejša stavba v mestu, katere začetki segajo v konec 12. stoletja. Grad s kastelsko zasnovo, postavljen na ožini rečnega okljuka, je nadzoroval vstop v mesto in bil ključen v obrambi mesta. Skozi stoletja je doživel več prezidav, končno podobo pa dobil v 20. stoletju.

Posojilnica – enonadstropna stavba posojilnice (banka), pozidana v letih 1898–1900 kot tipična predstavnica ambicioznejše historicistične arhitekture z bogato členjenimi fasadami, pomembno sooblikuje podobo glavnega mestnega trga.

Župnijska cerkev sv. Petra je prvič omenjena leta 1228 kot središče črnomaljske pražupnije. Srednjeveška stavba je v sredini 18. stoletja doživela temeljito barokizacijo. Ob koncu 19. stoletja je njena zunanjost dobila značilne novogotske dekorativne elemente. Cerkveni zvonik je osrednja dominanta mesta, ki mu daje značilno prepoznavnost.

Zakladnica se nahaja v kletnih prostorih črnomaljskega gradu. V njej so na interaktiven in taktilen način predstavljeni naravni, kulturni in etnološki zakladi Črnomlja oz. Bele krajine. Služi kot vstopna točka v destinacijo, kjer si posameznik lahko začrta svojo pot za odkrivanje destinacije.

Rojstna hiša Mirana Jarca – Stavba je bila pozidana leta 1844 na parceli nekdanje mestne hiše kot prva črnomaljska šola. Okoli leta 1897 so poslopje razširili in nadzidali ter porušili stolp. Ob koncu 19. stoletja so bili z bogato poslikavo v obliki cvetličnih in geometrijskih motivov poslikani tudi vsi prostori. Danes v njej domuje Mestna muzejska zbirka Črnomelj.

Cerkev Sv. Duha je prvič omenjena leta 1487 ob ustanovitvi mašne ustanove, arheološka izkopavanja pa so na tem prostoru odkrila ostanke poselitve v prazgodovini, antiki in srednjem veku. Danes je cerkev namenjena kulturi.

Kulturni dom, včasih Sokolski dom. Gradnja se je začela leta 1925 po načrtih ljubljanskega stavbenika Viljema Trea, pozidan pa je bil leta 1928. Februarja 1944 je bilo v njej zasedanje SNOS-a (Slovenski narodnoosvobodilni svet), v njem pa je istega leta delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Leta 1954 je poslopje posodobil arhitekt Branko Simčič, relief na pročelju je delo kiparja Jakoba Savinška iz leta 1954. Na pročelju so postavljene biste narodnih herojev: Janka Starihe, Jožeta Mihelčiča, Draga Jermana in Milke Šobar-Nataše. Stavba je spomenik državnega pomena.

GRIČEK, HRIBČEK BOGATE ZGODOVINE

razgledna točka z veduto mesta, spomenik 2. sv. vojne. Staro ime hriba nad mestom je Komendski hrib, saj je stala velika zidana klet nemškega viteškega reda, cerkvenih gospodarjev Bele krajine, povezana s komendo v samem mestu. V sedemdesetih letih 17. stoletja je gostila znamenitega kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je prav od tam narisal veduto mesta. Klet je bila stara že vsaj dve stoletji, ko je utrpela uničenje v spopadu med Črnomaljci in manjšimi oddelki Napoleonove vojske oktobra 1809. V spomin na to zmago je dal avstrijski cesar Franc I. nekaj let pozneje postaviti kapelico, ki pa je bila porušena že konec 19. stoletja, ko je bil hrib urejen v trsnico. Med drugo svetovno vojno je italijanska okupacijska vojska na Griček namestila topove, s katerimi je obstreljevala položaje borcev NOB.

Bela krajina je za časa druge svetovne vojne, med letoma 1941 in 1943, izgubila kar desetino prebivalstva, in po vojni je bil hribček nad mestom izbran za spominski kraj. Po načrtih arhitekta Marka Župančiča je bil na Gričku postavljen spomenik belokranjskim žrtvam 2. svetovne vojne. Gomila, kjer so pokopani borci prve belokranjske čete, je bila urejena leta 1950, spomenik z velikimi reliefi kiparja Jakoba Savinška pa dokončan leta 1961.