Zgodbe večnosti
Samostani slovenskih zgodovinskih mest ponujajo stik z nekim drugim svetom. Obdani s čudovito naravo, v miru in tišini, obiskovalce navdušujejo z mogočnostjo svojih zidov in zgodbami, ki dajejo krila domišljiji. Odkrijte zgodbe večnosti zgodovinskih mest Kostanjevica na Krki, Novo mesto, Radovljica in Šentjur.
Kostanjevica na Krki
Tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd počasi vzpenja v hribovite Gorjance, leži Kostanjevica na Krki, edino slovensko mesto na otoku. Mestu daje pomemben pečat leta 1234 ustanovljeni cistercijanski samostan Marijin Studenec, ki je deloval vse do leta 1786, ko ga je cesar Jožef II. razpustil.
Leta 1974 je preurejene prostore nekdanjega samostana zasedla takrat ustanovljena Galerija Božidar Jakac. Poimenovana po znamenitem slovenskem umetniku in novomeščanu Božidarju Jakcu (1899 – 1989), ki je deloval kot slikar, grafik in risar, fotograf, filmar, pedagog in splošna slovenska kulturna avtoriteta, galerija ponuja na ogled njegova dela in dela najznamenitejših slovenskih umetnikov, kot so brata France in Tone Kralj, Jože Gorjup, France Gorše, Janez Boljka …
Občasne razstave krasijo tudi prostore samostanskega lapidarja, vrtove samostanskega kompleksa pa krasijo skulpture, ki od leta 1961 nastajajo v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva. K odkrivanju skrivnostnosti podzemlja pa vas vabi Kostanjeviški jama, ki ponuja 2 km razsvetljenih poti, kjer lahko občudujete kapnike najrazličnejših oblik.
Novo mesto
Obdan z vinorodnimi griči, kjer pridelujejo značilno vino cviček, zgodovinsko mesto Novo mesto vabi k odkrivanju bogate kulturne dediščine. Odkrijte skrivnostne zgodbe, ki se skrivajo za zidovi novomeškega frančiškanskega samostana in cerkve.
Frančiškani so prišli v Novo mesto leta 1469, leta 1472 pa je bil zraven cerkve sv. Lenarta zgrajen samostan. Današnjo cerkev sestavlja podolžen ozek in po gotskem načinu s petimi stranicami osmerokotnika sklenjen prezbiterij ter pravokotna, skoraj kvadratna ladja. V samostanu se od samega začetka nahaja tudi knjižnica, ki datira v konec 15. stoletja ter ima okoli 12.000 knjig in velja za najstarejšo knjižnico v Novem mestu.
Novo mesto ponuja tudi bogato arheološko dediščino. Dolenjski muzej predstavlja številne edinstvene predmete, predvsem iz obdobja starejše železne dobe, ki zaradi dragocenosti, redkosti in zgodovinske pomembnosti sodijo v sam evropski arheološki vrh. Spoznajte življenje naših prednikov v zadnjih 10.000 letih, še posebej v obdobju Halštatskih knezov, ko je bila regija ena najpomembnejših v celinski Evropi.
Radovljica
Zgodovinsko mesto Radovljica (Radol’ca, kot ji pravijo domačini) velja kot najslajše slovensko mesto, saj jo odlikujeta tradiciji čebelarstva in priljubljeni festival čokolade.
V bližini Radovljice, v kraju Brezje, se nahaja najpomembnejše slovensko narodno svetišče, znamenita bazilika Marije Pomagaj, ki romarje privablja že od leta 1863. Pročelje je bogato okrašeno po načrtih arhitekta Ivana Vurnika iz Radovljice, prostor pred baziliko pa je urejen po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. V parku se nahaja kip svete družine in spomenik papežu Janezu Pavlu II., ki je cerkev sv. Vida leta 1988 razglasil za baziliko.
Zgodovino čebelarjenja vam na slikovit način predstavlja Čebelarski muzej, ki se nahaja v prvem nadstropju Radovljiške graščine. V muzeju boste spoznali zgodovino čebelarjenja na Slovenskem, občudovali poslikane panjske končnice in izvedeli veliko zanimivosti o avtohtoni rasi čebele, kranjski sivki.
Tradicija izdelovanja lectovih src pa se vam razkrije v muzeju lectarstva, kjer si lahko ogledate način priprave, staro opremo in pripomočke za peko ter krašenje priljubljenih lectovih src.
Šentjur
Na značaj zgodovinskega mesta Šentjur je močno vplivala južna železnica, v slovenskem prostoru pa je Šentjur poznan kot rojstni kraj dinastije Ipavec in blaženega Antona Martina Slomška.
Župnijska cerkev Sv. Jurija, s katero je povezana prva omemba mesta v listini iz leta 1340, v svoji notranjosti ponuja osupljive umetniške stvaritve, njena zunanjost pa z obzidja odpira čudovit razgled po prostrani zeleni okolici. Nedaleč od tam stoji Ipavčeva hiša, ki vabi k odkrivanju zanimivosti o življenju in delu največje slovenske glasbene rodbine Ipavcev. V neposredni bližini se lahko odpočijete v senci starodavne lipe, kjer se nahaja tudi Plečnikov vodnjak.
Južno od Šentjurja se dviga hrib Rifnik, kjer se, na mestu največje poznoantične naselbine, nahaja Arheološki park Rifnik. Tam si lahko ogledate ostanke starokrščanskih cerkva, hiš in obzidja ter izkopane ostanke prastarih prebivalcev, ob Slivniškem jezeru pa uživate ob spokojnosti neokrnjene narave.
Podajte se na pot razburljivih doživetij kulturne dediščine, ki vam jih ponujajo slovenska zgodovinska mesta.
Potrebujete navdih? Oglejte si naš VIDEO o zgodbah večnosti!
