TRADICIONALNE OBRTI SLOVENSKIH ZGODOVINSKIH MEST

Sprehodite se skozi Slovenska zgodovinska mesta in spoznajte katere so bile tradicionalne obrti mest in katere so prisotne še danes. Ljudje s trdim delom in trudom nadaljujejo tradicije posameznih mest.

SLOVENJ GRADEC IN ROKODELSTVO

Rokodelstvo je še vedno vpleteno v vsakodnevno življenje Slovenjgradčanov. Nadaljuje se z družinsko tradicijo ali s kreativnim izražanjem. V Slovenj Gradcu se obrtniki ukvarjajo s kovaštvom, z mojstrskim oblikovanjem usnja, izdelavo izdelkov taljenega stekla ali gline, z obdelavo lesa, lectarstvom, svečarstvom, medičarstvom in še veliko drugih obrti.

V Slovenj Gradcu so izredno ponosni na Medeni raj Perger 1757,  ki je bil s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenija izbrano za nosilca nesnovne kulturne dediščine za panogo lectarstvo. Medeni raj Pergar 1757 še danes izpolnjuje sanje svojih prednikov in prenaša tradicijo in globoke družinske skrivnosti že na deveto generacijo. Njihovi izdelki so uporabljeni na slovenski poštni znamki in prikazani v številnih domačih in tujih televizijskih oddajah.

KOSTANJEVICA NA KRKI Z DOLGO ZGODOVINO

Kostanjevica na Krki je edino slovensko mesto na otoku, do katerega vodijo štirje leseni mostovi. V 13. stoletju so tu ustanovili cistercijanski samostan. Samostanski kompleks, razširjen v času baroka, ima eno največjih arkadnih dvorišč v Evropi. Tu deluje kiparska in slikarska Galerija Božidarja Jakca, ob samostanu je mednarodna forma viva.

Po reki Krki se zapeljite s kostanjeviškim Grudnovim čolnom. Izdelan je delno iz hrastovega lesa, ki raste v bližnjem Krakovskem gozdu in iz smrekovega lesa, ki raste po bližnjih Gorjancih. Dolg je od 4 do 6 metrov in ima dve ali tri sedišča. Na sredini je širok do 130 centimetrov, upravljamo in poganjamo ga s kratkimi vesli. Čolne je v letih med obema vojnama izdeloval mojster Alojz Gruden, kasneje pa kolar Drago Jordan.

ROKODELSKE TRADICIJE TRŽIČA

Tržič je mesto čevljarskih zgodb, ob koncu 19. stoletja je bila v vsaki drugi hiši čevljarska delavnica. To dediščino spoznavamo v Tržiškem muzeju, med potepom po centru mesta, kjer sledimo odtisom čevljev, in na Šuštarski nedelji, eni najbolj obiskanih prireditev v tem delu Slovenije.

Tržič se je razvil ob prometni poti, ki je čez prelaz Ljubelj povezovala Jadran in osrednjo Evropo. V 16. stoletju so pot razširili, da ni bila le tovarniška, pač pa so po njej lahko potovali tudi z vozovi. Na poti so se velikokrat pripetile nezgode, zato so Furmani potrebovali ”servis”, saj so se vozi veliko kvarili. To delo so v povezavi s kovači opravljali kolarji. Ostale obrti, ki so bile široko razvite v Tržiču so bile usnjarstvo, modrotisk, nogavičarstvo in druge. Rokodelsko in obrtno tradicijo obiskovalci mesta lahko spoznavajo na stalnih muzejskih zbirkah v Tržiškem muzeju, v Kurnikovi hiši in Fužini Germovki. V Tržiškem muzeju se lahko udeležite delavnice modrotiska in si ogledate razstavo Čarobnost modrotiska.

ŠKOFJELOŠKA IZDELAVA LOŠKIH KRUHKOV

V Škofji Loki odprite oči za gotske in renesančne posebnosti obzidanega srednjeveškega mesta pod hribom z Loškim gradom. V njem danes Loški muzej predstavlja več kot 1000-letno zgodovino mesta, ki slovi po Škofjeloškem pasijonu – uprizoritvi najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku, uvrščeni med svetovno dediščino UNESCO.

Loški kruhki ali mali kruhki, so tradicionalni kruhki, ki vsebujejo domač med čebelnjakov v bližini Škofje Loke in jih krasi odtis ročno rezljanih modelov. V 18. stoletju so jih začele izdelovati redovnice klarise, a se je prosti koncu stoletja ta obrt razširila med širše prebivalstvo. Sestavine so od nekdaj enake – moka, med in različne začimbe. Loški kruhki od nekdaj predstavljajo ljubezen in obilje, saj je včasih to veljalo za svatbeno in ljubezensko pecivo. Poskusite jih lahko v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka.

ŽUŽEMBERŠKE TRADICIJE

Žužemberk ni znan le po mogočnem gradu, ki se dviga na pečini nad reko Krko ali po nekdanji Auerspergovi železarni na bližnjem Dvoru, temveč tudi po vinu Zweigelt iz avtohtone sorte grozdja. Doživetja srednjega veka na žužemberški način ponujajo poletni Trški dnevi.

Žužemberk se je v srednjem veku razvil v gospodarsko središče Suhe krajine. Ukvarjali so se zlasti z železom, krznarstvom, strojarstvom, čevljarstvom, krojaštvom in ribištvom. Obrtniki so bili povezani v cehe, od katerih je bil najbolj številčen usnjarski, dejaven od 17. do začetka 19. stoletja. Dolina reke Krke je osrednji vodotok Suhe Krajine. V preteklosti so zgradili mnoge vodne mline in žage. V začetku 20. stoletja je delovalo 40 mlinov in 24 žag. V Žužemberk je deloval tudi eden najstarejših papirnih mlinov na Slovenskem, edini občasno delujoči je Zajčev mlin v Prapročah, ki je na voljo tudi za oglede. Ob koncu 19. stoletja se je razvila obdelava železa. Železarna na Dvoru je bila eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem ter celo največja železolivarna na tem delu Avstro-Ogrske. Izdelovali so naprave za industrijo in gradbeništvo, poleg tega pa so izdelovali tudi predmete umetniškega liva, kot so to svečniki, okrasni krožniki, grbi, peči, nagrobni križi, vodnjaki in mostovi.

PTUJ SKOZI ZGODOVINO STARIH RIMLJANOV

Ptuj je najstarejše slovensko mesto, o čemer pričajo številne arheološke najdbe iz rimskih časov. Ptujski grad je ena najpomembnejših nekdanjih utrdb za obrambo pred Turki, v grajskem kompleksu pa je ohranjen tudi del starodavnega obrambnega sistema. V gradu je Ptujski muzej z bogatimi zbirkami. V ogled mesta vključite obisk najstarejše vinske kleti v Sloveniji.

Stara usnjarna ali nekdaj imenovana Pirichova usnjarna je spomeniško zaščitena zgradba v središču Ptuja, na levem bregu reke Drave, na območju, kjer je nekoč delovalo javno kopališče. Zgrajena naj bi bila okoli 17. stoletja. V tistem času je spadala med ene največjih arhitekturnih dosežkov na Ptuju. Leta 2015 ji je bil dodeljen status spomeniško zaščitene stavbe. V času Jugoslavije je bila zbirnica kož Koteks Tabus.

SLOVENSKE KONJICE OD PLETARSTVA DO ČEBELARSTVA

Opravite se na izlet po Slovenskih Konjicah in uživajte v tišini doline sv. Janeza, kjer je bila v 12. stoletju sezidana Žička kartuzija. Dandanes je to popoln kraj za pobeg od vrveža. Ponaša se s samostansko zeliščno lekarno, v Otokarjevi kleti zorijo konjiške penine, pred samostanom je Gastuž – najstarejša gostilna v Sloveniji.

Pletarstvo je eno bolj znanih obrti v Slovenskih Konjicah. Obiščete lahko Domačijo Kalšek-Podkrajšek v vasi Žiče, kjer se ne ukvarjajo le s pletarstvom pač pa tudi s pridelovanjem svežega štajerskega vina in prikuho domačih dišečih žganj. Na domačiji vam z velikim veseljem pokažejo kako se lotiti pletenja košaric iz vrbovega šibja z odebeljenimi vitrami, ki so značilne za Dravinjsko dolino.

Pri čebelarstvu Žvikart se prepustite zgodovini, kjer ljubezen do čebel gojijo že od leta 1956, ko je očetu Francu pripadel visok čebelarski naziv kvalificirani delavec v čebelarstvu. Začeli so skromno, a so hitro prerasli v medene mojstre. Sedaj imata oče in sin kar 350 panjev, njihove čebele pa se pasejo v neokrnjeni naravi blizu Žičke kartuzije.

NOVO MESTO – MESTO SITUL

V mestu, ki v Dolenjskem muzeju varuje situle in druge izjemne najdbe iz železne dobe, že več kot 550 let neprekinjeno bivajo frančiškani. V Novo mesto so prišli v 15. stoletju, kmalu potem, ko je, tedaj mlado utrjeno središče, dobilo mestne pravice. Njihova dediščina je povezana z eno najstarejših knjižnic v Sloveniji in s cerkvijo sv. Lenarta.

Novo mesto je veliko prispevalo k skupni evropski arheološki dediščini z razcvetom bogatih površin železove rude ter obvladovanjem tehnologije taljenja in kovanja železa. To dokazujejo najdbe, kot so situle in drugi predmeti povezani s situlsko umetnostjo. Na novomeškem prostoru je bilo najdenih 6 bronastih situl. Zbirko le-teh si lahko ogledate v Dolenjskem muzeju.

JESENICE  – MESTO KJER SE JE RODILO ŽELEZO

Na Jesenicah si privoščite delavski zajtrk, nato pa se podajte na odkrivanje Stare Save, edinstvenega fužinskega območja v Evropi. Osrednji trg obkrožajo fužinarski industrijski objekti – ostanki plavža, delavska Kasarna, Bucelleni-Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebovzetja ter Kolpern – skladišče oglja. 

V Jesenicah se udeležite različnih likovnih iger in se igrajte kot otroci iz Kasarne v starih časih. Igre se izvajajo na trgu Stara Sava v Jesenicah, po vnaprej dogovorjenem terminu.

VRSTE LIKOVNIH IGER:

1. Metanje podkev – v preteklosti, ko ni bilo avtomobilov, avtobusov ali vlakov, so blago prevažali s konji, ki so imeli podkve. Konji so vsake toliko potrebovali nove čevlje, zato so ostale stare podkve. Otroci so jih zbirali, vtaknili palico v tla in tekmovali, kdo lahko vrže več podkev na palico.
2. Kotanje kolesa – uničeni so bili tudi vozički, ostalo pa so stara kolesa vozičkov in tudi koles. Otroci so jih povaljali s pomočjo palice in tekmovali, kdo lahko kolo zavije dlje ali hitreje.
3. Tlakovanje poti z opeko – V obdobju med obema vojnama je bila v Stari Savi opekarna. Povsod je bila poškodovana in neuporabna opeka. Otroci so se z njimi igrali tako, da so pred njih postavili opeke in tako ”tlakovali” pot.

PIRAN IN KOPER TER NASTANEK SOLIN

Solinarstvo je ena najbolj razširjenih obrti na obali. V občini Piran so največje soline – Sečoveljske soline. Solinarstvo, ki ga lahko vidite v Sečoveljskih solinah, je v času Beneške republike botrovalo razcvetu mesta, prikazanem v multimedijski predstavitvi v Mediadomu. Nad Piranom je ohranjen del nekdaj mogočnega renesančnega obzidja. Obzidje ponuja izjemne razglede na morje in mesto, ki je ”zraslo na soli”.

V Kopru so bile soline do začetka 20. stoletja zelo dober vir dohodka, a so jih s spreminjanjem regulacije reke Rižane zajezili in nastale so kmetijske površine. Obisk Kopra, nekdaj drugega najpomembnejšega mesta Beneške republike, dopolnite z okušanjem žlahtne Istrske kapljice. Vinakoper, ena od največjih vinskih kleti v Sloveniji, se ponaša tudi z enim od največjih sodov v Evropi. Iz vinske fontane v bližnjih Marezigah je lep pogled na Koper s široko okolico, ki obiskovalce navdušuje tudi s številnimi prireditvami.

PO TIRIH JUŽNE ŽELEZNICE DO ŠENTJURJA

Šentjur je rojstno mesto škofa Antona Martina Slomška, velikega duhovnika, narodnega buditelja, pisatelja in pesnika. Mnoge njegove pesmi so uglasbene in ponarodele. V Ponikvi si ogledamo njegovo rojstno hišo ali obiščemo prireditev v njegov spomin. V Šentjurju obiščemo Ipavčevo hišo, dom znamenite glasbene družine Ipavcev.

Poleg tega se lahko zapeljete z vlakom do Muzeja južne železnice. Zgodovina muzeja sega v leto 2000, ko so odprli obnovljeno, muzejsko kretniško postojanko. Muzej se nahaja na železniški postaji, v neposredni bližini si lahko ogledate kretniško bločno postavljalnico, parno lokomotivo, signalno-progovne naprave ter zaščiteno eksotično drevo Pagodovec, ki je bilo darilo avstrijskega dvora ob otvoritvi proge Gradec-Celje. V Vinogradnikovi učni kleti, ki se nahaja pod muzejem, si lahko privoščite degustacijo vina domačih vinogradnikov.

SKOZI ZGODBE BELOKRANJSKIH LJUDI SPOZNAJTE METLIKO

V okolici Metlike že skoraj tisoč let domuje vinska trta. V mnogih vinskih kleteh lahko poskusite metliško črnino in modro frankinjo – vini, ki jima je posvečen pomladni festival Vinska vigred v Metliki. K vinu domačini postrežejo belokranjsko pogačo, avtohtono belokranjsko jed, zaščiteno na evropskem nivoju.

V Belokranjskem muzeju, je celoletno razstavljena stalna razstava in ima naslov Življenje ljudi Bele Krajine od prazgodovine do sredine 20. stoletja. Del muzeja je namenjeno slovenskemu gasilskemu muzeju Dr. Branka Božiča. V Metliki je bila 18. septembra 1869 ustanovljena Prva požarna bramba na Slovenskem.

ENO NAJSTAREJŠIH MEST NA SLOVENSKEM OZEMLJU – KRANJ

V Kranju naj domišljijo zbudijo časi, ko je mesto varovalo obzidje s kar osmimi obrambnimi stolpi. O pomenu mesta pričajo bogate arheološke najdbe, predstavljene v Gorenjskem muzeju na Pungertu, kjer je tudi Grad Khiselstein. Ta je z letnim gledališčem prizorišče številnih dogodkov skozi vse leto.

Nakit najden med 5. in 10. stoletjem, dokazuje, da je bil Kranj eno najpomembnejših in vplivnejših središč. Pred 1500 leti se je na prostoru današnjega Kranja pisala zlata doba Karnija, kjer so dekleta nosila lep nakit. Alemanske ženske so spremljale rimsko modo in svoja oblačila ozaljšale z zlatom, srebrom in pozlačenim nakitom. V 9. stoletju se na srebrnih uhanih in zaponkah Slovank pojavili vrezani ornamenti z motivom prepleta, ki simbolizira sožitje staroselcev in Slovanov. 

TRADICIONALNE NOŠE, MAJOLIKE KAMNIKA IN SVEČARSTVO

Kamnik, mesto v naročju Kamniško-Savinjskih Alp, je bilo že v srednjem veku cvetoče trgovsko mesto in najpomembnejše mesto na Kranjskem. Na ta čas nas spominja čudovita arhitekturna dediščina. Povzpnite se na enega izmed gradov v neposredni bližini mesta in prisluhnite zgodbi o kamniški Veroniki. Ne zamudite največjega etnološkega festivala v Sloveniji – Dneva narodnih noš. Pred odhodom pa poizkusite trnič – sir, ki so ga pastirji iz bližnje Velike planine podarjali svojim izbrankam.

Ena pomembnejših obrti v Kamniku so tudi Kamniške majolke. To so glinene posode za vino s kroglastim trebuhom in trilistnim ustjem z lijem. Čeprav majolke nimajo prav dolge zgodovine v Sloveniji, saj ljudje verjamejo, da so se k nam razširile iz Italije, so jih začeli omenjati že v začetku 17. stoletja. Majolka je tehnika oblikovanja gline, ki izvira iz osredja Azije, njena posebnost pa je uporaba glazure z dodatkom kositra. Kamniške majolke so na voljo za ogled v Medobčinskem muzeju v Kamniku.

V Lectarjevi hiši je ohranjena muzejska delavnica izdelovanja sveč, v kateri so prikazana orodja, ki so jih pridni izdelovalci sveč uporabljali za izdelavo sveč iz beljenega čebeljega voska. Ogledate si lahko tudi najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in sedete v spominski družinski sobi, katere načrte je pripravil arhitekt Jože Plečnik.

RADOVLJICA, MESTO ČEBELARSTVA IN ŠTEVILNIH SLADKOSTI

Radovljica preseneča s posebnostmi slovenskega čebelarstva – v čebelarskem muzeju sredi mesta ali ob posebnem čebelnjaku v bližnji Breznici. Na lectarski delavnici si izdelajte sladko lectovo srce. -Ogled zaključite z Okusi Radol´ce  v eni izmed izvrstnih gostiln v mestu ali pa se na poti do gradu Kamen, nekoč mogočnega gradu grofov Lamberg v Begunjah, ustavite v Vili Podvin v istoimenskem gradu, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico.

Lectarstvo je oblikovanje peciva iz medenega testa – lecta. Spada med eno najstarejših obrti v Radovljici. Lect je poltrajno pecivo v obliki ploščic ali figuralnih, ornamentiranih ali predmetnih podobnjakov. Prvotno pecivo ni bilo barvano, ampak je bilo značilne medene barve. Lectarija se nahaja v kleti gostilne Lectar v Radovljici. Tam imajo obiskovalci na ogled prikaz postopka izdelave na tradicionalen način. Leta 1766 je lectarsko, medičarsko in svečarsko delavnico odprl Jakob Krivic, obrt je prevzel njegov sin in zraven v hiši odprl tudi gostilno.

Radovljica je tudi slovenska prestolnica čebelarstva. Udeležite se aktivnosti za celotno družino – S čebelico po Radovljici.  Zabavna in poučna dogodivščina, kjer boste spoznali svet čebel in opravljali naloge. Doživetje ponuja interaktivne točke v samem jedru Radovljice, knjižico nalog, s katero boste preverili svoje znanje o čebelah, sodelovanje, učenje, zabavo in na koncu tudi sladkanje.

IDRIJA Z ENO NAJPOMEMBNEJŠIH OBRTI – IDRIJSKA ČIPKA

Idrija preseneča z dediščino drugega največjega rudnika živega srebra na svetu, danes, kot del dediščine živega srebra, vpisanega na UNESCO seznam Svetovne dediščine. Poiščite jamskega škrata v Antonijevem rovu in poskusite rudarsko grenčico Geruš. Spretne roke idrijskih žena vas bodo navdušile s prikazom izdelave čudovite idrijske čipke in priprave idrijskih žlikrofov, prve evropsko zaščitene kulinarične specialitete v Sloveniji.

V Idriji obiščete Čipkarsko šolo, največjo in najstarejšo čipkarsko šolo na svetu, ki neprekinjeno deluje že145 let. V Čipkarski šoli Idrija si lahko poleg izobraževanja o Idrijski čipki ogledate tudi razstavo ročno izdelanih idrijskih čipk učenk in učencev, se preizkusite v klekljanju, kupite izdelke z Idrijsko čipko ali pa se prijavite na vsakoletno tekmovanje v klekljanju. Idrijska čipka je vpisana enota ”Klekljanje čipk v Sloveniji” na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Oglejte si Društvo klekljaric idrijske čipke in obiščite razstavo v Mestnem muzeju Idrija, kjer hranijo čipkarsko zbirko. Del razstave je prikaz klekljanja čipk, idrijske čipke, tekstilije z všitimi čipkami, pripomočki za klekljanje, trgovski katalog čipk, učni načrti, umetniška dela ter dokumentarno in avdio/video gradivo.

Vsako leto se v Idriji odvije tudi Festival Idrijske čipke v mesecu juniju, kjer se lahko podučite o tej prefinjeni spretnosti, izkušnje se prenašajo na mlajše generacije in spletejo se lepa prijateljstva.

EDINSTVENA IZKUŠNJA V BREŽICAH

Po ogledu starega mestnega jedra Brežic in gradu s slikovito Viteško dvorano si privoščite potep po levem in desnem bregu reke Save in odkrijte razliko med cvičkom ter bizeljčanom – dvema značilnima vinima tega območja. Doživite tudi vinsko degustacijo v repnicah.

Repnica je jama, v kateri so nekdaj v zimskih mesecih shranjevali repo, ki je bila glavna krma za živino. Po opustitvi tovrstnega shranjevanja so repnice postale spomenik preteklega časa, vinogradniki so jih preuredili v prostor za shranjevanje vina ter pokušino vina. V jamah je idealna temperatura in vlaga, ki sta potrebni za shranjevanje in zorenje vin. Obiščete lahko več kot 200 let stare repnice, ki zagotavljajo edinstveno izkušnjo.