Naravni parki – pričevalci časa in varuhi narave

Nekateri so zelo obsežni, drugi po površini čisto majhni, vsi naravni parki pa so območja z izredno pomembnimi elementi naravne in kulturne dediščine, ki smo jih zaščitili in tako dosegli, da se ohranijo za naše zanamce. Krajinske parke, naravne rezervate in celo dva geoparka imajo tudi slovenska zgodovinska mesta. V njih lahko občudujete bogato dediščino kulturne krajine, prave redkosti iz sveta flore in favne, edinstvene naravne znamenitosti, so pa tudi odličen kraj za rekreacijo, le korak od mestnih središč. Odkrijte lepote naravnih parkov naših zgodovinskih mest.

Dva geoparka

Ali veste, kaj je geopark? To ni običajen park, marveč območje z izjemnimi geološkimi in drugimi naravnimi danostmi in znamenitostmi, v katerem se lokalno prebivalstvo poveže z namenom varovati naravo in izobraževati o njeni redkosti in posebnosti. V Sloveniji boste našli dva geoparka, oba sta prepletena z zgodovinskima mestoma Idrija in Ravne na Koroškem.

Unesco globalni geopark Idrija

Unesco globalni geopark Idrija je poleg idrijskega rudnika živega srebra, čipke in žlikrofov eden od osrednjih stebrov destinacije Idrija. Zelo razgibana pokrajina na stičišču alpskega in dinarskega sveta, velika 294 kvadratnih kilometrov, vas bo navdušila s svojimi naravnimi danostmi, globokimi soteskami in visokimi kraškimi planotami ter čudovitim razgledom, ki sega od Julijskih Alp do Jadranskega morja. Geopark je del Unescove svetovne mreže geoparkov in priljubljena destinacija, ki ponuja številne možnosti za odkrivanje naravne in kulturne dediščine ter pohodništvo, kolesarjenje, ribolov in druge outdoor dejavnosti.

Naš predlog za obisk:

• Oglejte si razstavo Zapisano v kamninah, na kateri je čudovito predstavljena zgodovina razvoja idrijskega območja.
• Podajte se na katero od zanimivih tematskih poti v parku, npr. po učni poti ob Rakah, ki je zelo bogata s tehniško dediščino, ali pa s kolesom v osrčje idrijskih gozdov Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Unesco Geopark Idrija ima tudi kar nekaj zanimivih vrhov za uživanje v razgledu, enega izmed njih najdete med najlepšimi razgledi v zgodovinskih mestih.

Karavanke Unesco globalni geopark

Karavanke Unesco globalni geopark je s svojo bogato geološko dediščino, ki sega tako v gorske višave kot v čudovite podzemne svetove, povezal dve državi, devet avstrijskih in pet slovenskih občin, med katerimi je tudi zgodovinsko mesto Ravne na Koroškem.
Naš predlog za obisk:

• Obiščite muzej železarstva na Ravnah. V njem boste izvedeli številne zanimivosti o pestri zgodovini železarstva na Koroškem in tudi to, zakaj so slavno ravensko železarno delavci ljubkovalno imenovali »Mati fabrika«.

Krajinski parki

Definicija krajinskega parka pravi, da je to območje, v katerem se prepletajo elementi naravne in kulturne dediščine, park pa je namenjen ohranjanju krajine in sprostitvi obiskovalcev. Tudi v bližini slovenskih zgodovinskih mest je več krajinskih parkov. V njih lahko vidite in doživite marsikaj.

Krajinski park Kolpa

Več kot štiri tisoč hektarjev veliko področje na skrajnem jugu države obsega Krajinski park Kolpa. V prijetno topli in čisti lepotici Kolpi boste morda opazili katero od kar 39 vrst rib, ob njej ostanke nekdaj pomembnih mlinov in žag, v strogem naravnem rezervatu Hrastovi lozi pa sivo čapljo, ki si je tam našla svoje redno gnezdišče.

Naš predlog za obisk:

• Med kar 42 kulturnimi spomeniki parka so tudi steljniki. To je značilna belokranjska pokrajina, porasla z orlovo praprotjo, belimi brezami in brinom, ki pa zaradi opuščanja kmetovanja izginja. Najlepše ohranjeni so marindolski – najdete jih v bližini vasi Marindol v Črnomlju – in vinomerski steljniki, ki si jih ogledate ob poti iz Metlike v Novo mesto.
• Samo v podzemnem svetu Črnomlja živi črni močeril ali črna človeška ribica. V naravi ga lahko opazujete le v izviru Jelševniku, kjer je tudi informacijski center o tem skrivnostnem bitju, ki tod živi že milijone let.

Krajinski park Lahinja

V osrčju Bele krajine, v bližini črnomaljskega naselja Dragatuš, je bil leta 1988 ustanovljen eden najmanjših parkov pri nas, saj obsega zgolj 2,6 kvadratnega kilometra. Narava je ob zgornjem toku reke Lahinje, po kateri je Krajinski park Lahinja dobil ime, zelo kontrastna, njen osrednji element pa je voda – na označenih poteh boste tako opazili mnoge kraške oblike in zelo suho površje, po drugi strani pa izrazito močvirnat svet. Prav zaradi vode je bil ta svet poseljen že v prazgodovini.

Naš predlog za obisk:

• V naselju Veliki Nerajec obiščite 250 let staro Plavčevo domačijo, kjer vam v vodenem ogledu pričarajo zgodbe o tem, kako so Belokranjci živeli ob koncu 19. stoletja.
• Mokrotni travniki Nerajski lugi, ki jih vsako leto na tradicionalni poletni prireditvi ročno kosijo, so raj za zanimive živali in rastline. Po mokrišču, razglašenem za naravni rezervat, se lahko sprehodite po podestu in prisluhnete pticam. Morda uzrete celo zaščiteno divjo orhidejo močvirsko kukavico.

Krajinski park Strunjan

Ugodna morska klima in naravne danosti morskega obrežja so močno pripomogle k temu, da so prebivalci del Strunjanskega zaliva pred davnimi stoletji preoblikovali v soline. Tradicionalno piransko sol v strunjanskih bazenih še danes pridelujejo po starem postopku. V Krajinskem parku Strunjan boste poleg solnih bazenov, kjer so zaradi specifičnih zelo slanih tal našle dom nekatere zelo redke rastline in živali, opazili še eno posebnost, edino slovensko morsko laguno, imenovano Stjuža.

Naš predlog za obisk:

• Vsaj tako čaroben kot ulice romantičnega Pirana je tudi strunjanski klif, ki je bil razglašen za naravni rezerva Oblikujejo ga prepadne stene, najvišje na Jadranu! Sprehodite se po vrhu ali ob vznožju tega neokrnjenega koščka narave in opazujte, kako narava in morje klešeta vidne plasti fliša.
• Sredi solin stojita hiši iz 19. st., tipičen primer solinarske arhitekture. V eni od njiju si lahko ogledate razstavo o Krajinskem parku Strunjan.

Krajinski park Šturmovci

Nedaleč od Ptujskega jezera, zelene oaze Ptuja, so ostanek obrečne pokrajine, nekdaj obsežnih poplavnih območij ob Dravi, zavarovali kot Krajinski park Šturmovci (Šturmovec). Kljub skromnim 125 hektarjem površine se je tu zaradi obilice vode izoblikovala edinstvena pokrajina z redkimi listavci, ki dajejo vtis grajskih parkov. Če se vam nasmehne sreča, med kar 500 zapisanimi rastlinskimi vrstami opazite tudi botanično redkost parka, orhidejo osjeliko mačje uho.

Naš predlog za obisk:

• V parku poiščite usmerjevalne table naravoslovne učne poti, del katere so tudi opazovalne točke. Te bodo še posebej navdušile opazovalce ptic; park je namreč tudi pomembno ornitološko območje.

Krajinski park Udin boršt

Vzrok za to, da je manj znan, verjetno tiči v tem, da je 1725 hektarjev veliki Krajinski park Udin boršt skoraj v celoti prekrit z gozdom. V srednjem veku je bil dostopen le gospodi, pozneje so si ga prisvojili kmetje in celo rokovnjači, ki so si v njem poiskali zatočišče. Danes pa je za mesta Naklo, Kranj in Tržič, ki si ga ozemeljsko delijo in zanj skrbijo, zlasti pomembna vloga njegova vloga zelenih pljuč.

Naš predlog za obisk:

• Udin boršt je zaradi svoje prostranosti predvsem raj za kolesarje, skozenj pa je speljanih tudi nekaj pohodnih poti. Izberite nezahtevno in za vse primerno Pot treh zvonov in si oglejte 500 let staro lipo ali pa zgodovino čevljarstva v Čevljarski zbirki Pavla Jazbeca.

Krajinski park Sečoveljske soline

Ste vedeli, da so ob ustju reke Dragonje soline morda nastale že v rimskem času? Če so to predvidevanja, pa je dejstvo, da je bila solinarska dejavnost tod živahna že vsaj v srednjem veku. Na to spominja južni del, imenovan Fontanigge, kjer je bilo solinarstvo pred desetletji opuščeno, danes pa je s številnimi vrstami ptic, obsežnimi travniki slanuš in več kot sto opuščenimi in porušenimi solinskimi hišami za obiskovalce najprivlačnejši del Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Naš predlog za obisk:

• Če želite o tradiciji solinarstva izvedeti več, se v vodenem ogledu podajte po eni od tematskih poti v parku.
• Soline lahko opazujete tudi z znane kolesarske poti, speljane po nekdanji zelo pomembni železniški progi Porečanki (Parenzani), ki je na začetku 20. st. povezovala istrske kraje med Trstom in Porečem. Del trase poteka tik ob parku in je prijetna sprehajalna pot.

Naravni rezervat

Življenjski prostori z redkimi, ogroženimi ali značilnimi naravnimi ali živalskimi vrstami, pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti nekega območja, so razlog za ustanovitev naravnih rezervatov.

Škocjanski zatok

Škocjanski zatok je ostanek morja, ki je v preteklosti obdajalo Koper. Nekdanji morski zaliv je danes največje polslano močvirje v Sloveniji, pomemben življenjski prostor za mnoge živalske vrste in tudi postajališče pri selitvah ptic, saj pozimi ne zamrzne.

Naš predlog za obisk:

• Sprehodite se po krožni poti skozi park in prisluhnite oglašanju tam živečih živali. Te so še posebej glasne zgodaj zjutraj. Med potjo preberite zanimivosti o parku na kateri od informacijskih tabel in ne pozabite tudi na boškarine, avtohtono istrsko govedo, ki je prav tako med stalnimi prebivalci parka.

Krakovski gozd

Ob poplavni ravnici spodnjega toka reke Krke se razprostira največji nižinski poplavni gozd v Sloveniji, Krakovski gozd. Je eno najpomembnejših slovenskih mokrišč, v katerem domujejo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. V osrednjem delu Krakovskega gozda je kot naravni rezervat zavarovan sekundarni pragozd, s stoletnimi hrasti dobi, belim gabrom in črno jelšo.

Naš predlog za obisk:

• V gozd se podajte po najbolj znani, Resslovi poti, katere izhodišče je ob kipu ladijskega vijaka v Kostanjevici na Krki. Krožna pot, dolga osem kilometrov, vas vodi tudi mimo Cvelbarjevega hrasta, drugega najdebelejšega te vrste pri nas.

Kaj še obiskati?

• Raj za opazovalce ptic in ljubiteljev narave so tudi Jovsi, poplavna ravnica s 460 hektarjev zamočvirjenih travnikov v bližini Brežic, ki vas bo očarala s svojo magičnostjo.

• V Javorniškem Rovtu nad Jesenicami najdete Zoisov park, poln edinstvenih rastlinskih in drevesnih vrst, ki skupaj s tremi jezerci tvorijo čudovito naravno idilo. Park je poimenovan po botaniku Karlu Zoisu, ki je med drugim odkril znamenito Zoisovo zvončico.

 

Ko se naužijete neokrnjene naravnih lepot in miru, ki ju parki ponujajo, se sprehodite še po starih mestnih središčih zgodovinskih mest. Naj vas prevzamejo njihov živahni utrip in zgodbe preteklosti, ki so izoblikovale edinstveni mestni značaj.